Upravnemu organu je pridržan le katastrski vpis, vse drugo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage za izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago) pa je v pristojnosti sodišča.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1. ZPP člen 206, 206/2.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - posebna pristojnost - oprava storitev - kraj izpolnitve - predlog za prekinitev postopka - predmet pravdnega postopka
Ker gre za storitve, ki so bile opravljene na letališču, pritožnica neutemeljeno trdi, da se je že v odgovoru na tožbo sklicevala na to, da niso izpolnjeni pogoji iz 7. člena Uredbe EU št. 1215/2012.
mediacija - ničnost dogovora - nagrada za izum - sklenitev sporazuma
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ima razveljavitev pravnega posla lahko vpliv na odločitev o glavni stvari le v primeru, da je o tem odločeno z oblikovalno pravnomočno sodbo, ta pa do zaključka glavne obravnave v tem sporu ni bila izdana. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da sta mediacija/sporazum in izvensodna poravnava veljavni in zavezujoči za obe stranki, in na podlagi ugotovitve, da se je tožnik s podpisom poravnave izrecno odpovedal pravici do uveljavljanja višje nagrade za izum od dogovorjene, tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev ničnosti dogovora v petem odstavku 3. člena sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 2. 2016. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo pravilno pravno podlago iz prvega odstavka 86. člena OZ, po katerem je nična pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, razen če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje dogovor o tem, da so "medsebojno izpolnjene vse obveznosti in da ni odprtih nobenih zadev niti na strani delodajalca niti na strani delavca", ne nasprotuje moralnim načelom, prisilnim predpisom ali določbam URS, temveč je po določbah ZDR‑1 in OZ pravno mogoč in dopusten.
sodba brez glavne obravnave - zahteva za glavno obravnavo - pravilna vročitev sodnih pisanj - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom - prekinitev postopka
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. V primeru vročanja dokazuje vročitev in datum vročitve (149. člen ZPP v povezavi z 224. členom ZPP). Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so na njej ugotovljena dejstva neresnična (četrti odstavek 224. člena ZPP). Vendar pa zgolj s pavšalno navedbo, da ji omenjeni dopis ni bil vročen, tožena stranka ni uspela izpodbiti verodostojnosti vročilnice.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka v pritožbi nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodbe o višini dolga in ponovno prilaga dokazila o plačilih ter izpis dobroimetja, podan s strani tožeče stranke. S tem tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
Sodišče prve stopnje je glede na navedeno napačno zaključilo, da za vsebinsko odločanje v tem kolektivnem delovnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka iz 4. odstavka 27. člena ZDOdv in 23. člena ZDSS-1. Ker predhodni postopek po šestem odstavku 27. člena ZDOdv, v obravnavanem konkretnem sporu ni procesna predpostavka za vložitev predloga, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje predlagateljevega predloga.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o varstvu otrok - prešolanje učenca na drugo šolo - korist mladoletnega otroka - odločanje o stikih z otrokom - nadzorovani stiki
Vprašanje prešolanja otroka v konkretnem primeru je odvisno od vprašanja, komu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, zato je v tej fazi postopka tudi po mnenju pritožbenega sodišča preuranjeno presojati, ali je prešolanje otroka na Osnovno šolo X v njegovo korist. Za ugotovitev, da večkratna menjava šole na otroke vpliva stresno, ni potrebno posebno strokovno znanje.
Odreditev nadzorovanih stikov je skrajni ukrep, ki ga sodišče določi, kadar je potrebno vzpostaviti novo vez med otrokom in staršem, kadar je otrok s strani staršev ogrožen ali kadar stiki ne potekajo.
povrnitev nepremoženjske škode - nesreča pri delu - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - primarni in sekundarni strah - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - amputacija prsta - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Ko sodišče odloča o višini odškodnine, mora upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da presodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, mora konkretni primer primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri.
izredno pravno sredstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. V primeru zamude zakonskega in nepodaljšljivega roka za vložitev predmetnega izrednega pravnega sredstva, zahteva za vrnitev v prejšnje stanje ni dopustna.
ZPP člen 146, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 14.
predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - vročanje sodnih pisanj v prevodu - zavrnitev sprejema pisanja - pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje sodnih pisanj v tujini
Če je sodišče sledilo določbam Uredbe 1393/2007 in pisanja poskušalo vročati toženi stranki neposredno (pri čemer se je tožena stranka na predhodno vročena sodna pisanja tudi odzivala - z zavrnitvijo pisanj v slovenskem jeziku, z zavrnitvijo prevedenega pisanja), v skladu z neposredno uporabljivim aktom evropskega prava, s tem ni ravnalo v nasprotju s pravnimi pravili, ker toženi stranki ni postavilo pooblaščenca za sprejem pisanj.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - sodni cenilec - strokovna usposobljenost - gozdno zemljišče - kmetijsko zemljišče - gradbeno zemljišče - dejanska raba zemljišč - namenska raba parcele - ogled - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - navzočnost strank pri ogledu - ogled nepremičnine - metoda ocenjevanja - dokaz z zaslišanjem izvedenca - pisnost postopka - narok kot izjema
Gozdna zemljišča lahko pravilno in verodostojno oceni le izvedenec s tega področja, medtem ko A. A. kot cenilka za gradbeno stroko in za kmetijska zemljišča za navedeno področje ni bila imenovana za cenilca oziroma za to področje nima ustrezne strokovne izobrazbe (kar jasno izhaja iz imenika sodnih izvedencev in cenilcev, iz same glave cenitvenega poročila in žiga cenilke na cenitvenem poročilu). Njena cenitev gozdnega dela nepremičnine ID znak parcela X 1 je zato neupoštevna in se sodišče nanjo ne bi smelo opreti, temveč je glede ugotovitve vrednosti tega dela parcele treba upoštevati cenitev izvedenca za gozdna zemljišča B. B. (do katere se je kljub opisanemu napačnemu zaključku vsebinsko opredelilo tudi že sodišče prve stopnje).
Dolžnica niti ne pove, kako bi njena prisotnost na ogledu lahko vplivala na ugotovitev vrednosti in zakaj bi bila zaradi njene prisotnosti pri ogledu ocenjena tržna vrednost tega dela nepremičnine drugačna. Z očitki o kršitvi pravice do udeležbe v postopku dolžnica ne more uspeti, saj ji je bila kontradiktornost zagotovljena z vročitvijo izdelane cenitve in odgovorov v izjavo skladno s petim odstavkom 178. člena ZIZ.
Izbira metode cenitve je prepuščena cenilcu, ki ga sodišče določi, saj mora cenilec pri svojem delu upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke.
Notranji ogled ni nujno potreben in cenilec ob onemogočitvi le-tega cenitev lahko vseeno strokovno opravi, če ima na razpolago dovolj ostalih kvalitetnih podatkov o površinah, stanju in opremljenosti objekta ter celotne nepremičnine. Cenilka je glede tega tako v mnenju kot v pripombah pojasnila, da je cenitev napravila ob predpostavkah, da je notranjost stavbe v skladu s stanjem zunanjosti in z obdobjem gradnje ter da so podatki iz uradnih evidenc pravilni in točni. Dolžnica glede tega ni podala nobenih konkretnih navedb in ni navedla, kaj naj bi bilo v notranjosti stavbe takšnega, da bi odstopalo od stanja zunanjosti in bi lahko pomembno vplivalo na vrednost nepremičnine, ravno tako ni podala nobenih pojasnil, zakaj bi bila ob njeni morebitni prisotnosti na ogledu ocenjena tržna vrednost nepremičnin drugačna.
Izvršilni postopek je primarno pisen, zato narok niti ni obligatoren in ga sodišče izjemoma opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. Tudi cenilec zato v izvršilnem postopku svoje mnenje primarno izdela pisno, zaslišanje pa se izvede le, če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če obstaja dvom v pravilnost podane cenitve. Ker sta obe cenilni mnenji izdelani strokovno ter jasno in argumentirano utemeljeni ter notranje skladni, enako pa velja tudi za odgovore na pripombe dolžnice, ki so vsebinsko prepričljivi, izčrpni, natančni in razumljivi, ustno pojasnjevanje mnenja in njegovo dopolnjevanje glede s strani dolžnice ponavljanih navedb, do katerih sta se cenilca že prepričljivo in argumentirano opredelila, zato ni ne potrebno ne smotrno.
Vrednost nepremičnine se ugotavlja po tržni ceni na dan cenitve, zato so neutemeljene dolžničine pritožbene zahteve, da bi sodišče moralo vrednost nepremičnin ugotovitvi na dan izdaje sklepa.
neobrazložena pritožba - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti
Dedinji v pritožbi ne pojasnita, zakaj se ne strinjata z izpodbijanim sklepom o dedovanju. Ker gre za golo pritožbo, jo je pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP).
premoženjska korist - stečajni postopek - odvzem premoženjske koristi obtožencu
Strinjati se je z obema pritožbama, da obtoženec ne glede na pravnomočno končan postopek osebnega stečaja ne more obdržati premoženjske koristi, ki jo je, kot je zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, pridobil s storitvijo očitanega mu kaznivega dejanja v višini 4.428,00 EUR in da mu je tako pridobljeno premoženjsko korist potrebno odvzeti, to pa je mogoče le ob uporabi ukrepa odvzema premoženjske koristi, ki je kot tak uzakonjen v določbah členov 74 in 75 KZ-1.
sklep o stroških postopka - povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - upravičenost do brezplačne pravne pomoči
Tožnik je umaknil tožbo po izpolnitvi zahtevka, pri čemer je v izjavi o umiku tožbe uveljavljal zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov. O tem zahtevku je prvo sodišče lahko odločilo brez obravnave (prvi odstavek 163. člena ZPP) in ni bilo dolžno zaslišati strank.
odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - padec delavca - zdrs na oljnem madežu - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pomanjkljiva dokazna ocena
Možna posledica neustreznega vzdrževanja viličarja namreč ni le poškodba v zvezi z delovanjem (pokvarjenega) viličarja, temveč tudi njegov kvarni vpliv na okolico - v tem primeru (domnevno) iztekanje olja iz hidravlične cevi, ki je, kljub zatrjevanemu (in neizpodbitemu) zadostnemu čiščenju tal v skladišču, povzročilo padec zavarovanca.
ZDR-1 člen 87, 89, 89/2, 118.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - reintegracija
Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec v odpovedi, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču. Sodišče se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovno razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude in v tem okviru tudi do reorganizacije delovnega procesa, zmanjšanja števila zaposlenih in prerazporeditev nalog, vendar ta pravica ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi citirano določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1 (sklep VIII Ips 296/2016 z dne 7. 3. 2017), zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih) na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna za odločitev o utemeljenosti odpovednega razloga. Bistveno namreč je, ali je tožena stranka zaposlovala agencijske delavce, za katera dela ter v kakšnem obsegu. Ohranitev zaposlitve delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetim delavcem, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.
stroški postopka - potrebni pravdni stroški - nadomestna sodba - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku
Zaradi pritožbe tožene stranke se tožbeni uspeh pravdnih strank ni v ničemer spremenil (njen pritožbeni uspeh je le navidezen), saj je tudi po nadomestni sodbi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ostal v celoti v veljavi. To pomeni, da je tožeča stranka v tem sporu v celoti uspela. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP je zato upravičena do stroškov, ki jih je imela s postopkom pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa krije sama svoje stroške postopka.
določitev stikov z otrokom - izvajanje stikov - obseg in način izvajanja stikov - največja korist otroka
Tudi sicer je podana pristojnost sodišča odločati le o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otroka in to šele potem, ko se o njih starša ne moreta sporazumeti niti s pomočjo centra za socialno delo.