OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00051770
OZ člen 6, 239, 243, 243/1, 243/3, 243/4, 482, 482/2. ZVPot člen 21c, 21c/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - kršitev pogodbene obveznosti - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - nadomestno vozilo - neuporaba vozila - denarna odškodnina - premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - neizpolnitev pogodbene obveznosti - obvezna garancija - načelo popolne odškodnine - pozitivni pogodbeni interes
Škoda pri kršitvah pogodbene obveznosti se praviloma kaže v obliki stroškov, ki so pogodbi zvesti stranki nastali zaradi kršitve pogodbe oziroma ji ne bi nastali, če bi druga stranka v celoti pravočasno in pravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost.
Nastanek škode zaradi neuporabe avtomobila bi toženka lahko preprečila le tako, da bi tožnici za čas popravila oziroma za čas reševanja zahtevka za garancijo omogočila uporabo drugega vozila. Toženka je tožnici to omogočila le v prvem letu po zahtevku iz naslova garancije, v obdobju po tem pa ji je dolžna povrniti škodo, ker avtomobila ni mogla uporabljati. Škoda zaradi nemožnosti uporabe avtomobila so stroški najema drugega avtomobila.
Škoda zaradi neuporabe vozila začne nastajati z dnem, ko ga oškodovanec ni več mogel uporabljati oziroma, v konkretnem primeru, z dnem, ko je toženka tožnici odvzela nadomestno vozilo in traja, kot to izhaja iz zgoraj navedenih zakonskih določil, do izvršitve njene obveznosti vrnitve oziroma zamenjave vozila.
Oškodovanec pravico ima le do najema vozila, ki je enakovredno njegovemu.
Od ugotovljenega zneska odškodnine, ki pokriva stroške najema, je treba odšteti stroške, ki se jim je oškodovanec zaradi neuporabe svojega vozila izognil.
OZ člen 336, 336/1, 356, 365, 369, 369/3, 378, 378/1. ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-11.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sodna poravnava kot izvršilni naslov - ugovor dolžnika - ugovor zastaranja terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje judikatnih terjatev - zastaranje občasnih denarnih terjatev - upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem - pretrganje zastaranja - tek zastaralnega roka po pretrganju zastaranja - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžnikova zamuda - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti
Določba 365. člena OZ je jasna; zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. V nadaljevanju OZ v tretjem odstavku 369. člena določa, da če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev ali z uveljavljanjem pobota terjatev v sporu oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan; v prvem odstavku istega člena pa določa, da po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil izvršilni postopek I 2285/2010 končan s sklepom z dne 20. 10. 2017, zato sta tedaj zastaralna roka (10 let za glavnico ter 3 leta za zamudne obresti) začela teči znova. Glede na to, da noben od teh rokov do vložitve predloga za izvršbo v tej zadevi dne 11. 12. 2019 ni potekel, je ugovor zastaranja v tem delu neutemeljen. Ne glede na to, da je bilo zastaranje zaradi izvršilnega postopka I 2285/2010 pretrgano, to na sam tek zamudnih obresti ne vpliva. Zamudne obresti tečejo kljub temu, da je zastaranje pretrgano. Zamudne obresti so namreč sankcija za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti (prvi odstavek 378. člena OZ) in dospevajo z vsakim dnem dolžnikove zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, ne glede na tek zastaralnega roka.
Pravico do zdraviliškega zdravljenja je mogoče priznati, če je podano vsaj eno bolezensko stanje iz 45. člena in če je po 44. členu Pravil OZZ z zdravljenjem mogoče pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti. Po stališču Vrhovnega sodišča RS6 gre v 45. členu Pravil OZZ za pravno zaključen taksativno določen krog stanj, zato je pravico mogoče priznati, ko so izpolnjeni izrecno določeni pogoji. Indikacija, po kateri je zavarovana oseba upravičena do zdraviliškega zdravljenja je po stališču revizijskega sodišča strogo strokovno vprašanje, o katerem izven obsega, določenega v 45. členu Pravil OZZ sodišče niti s pomočjo izvedenca ne more odločati. To velja tudi za degenerativne bolezni hrbtenice, ko je po 1. alineji 2. točke 1. odstavka 45. člena Pravil OZZ zdraviliško zdravljenje na stacionarni način dopustno priznati za generalizirano spondilozo hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, ki jih operativni poseg ne bi odpravil oz. je kontraindiciran. Slednje dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni podano, kot nepravilno in celo protispisno zaključuje prvostopenjsko sodišče.
Pravico do zdraviliškega zdravljenja bi bilo namreč mogoče zakonito priznati le, če bi bila kumulativno izkazana generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, ki jih operativni poseg ne bi odpravil oziroma bi bil kontraindiciran. Ob pravilni oceni listinskih dokazov iz sodnega in upravnega spisa vključno z obema pisnima izvedeniškima mnenjema pa v obravnavani zadevi ni dejanske podlage za ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pritožbene novote
V sporu majhne vrednosti s pritožbo ni mogoče uveljavljati očitka zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je povezano tudi z omejitvijo vlog, v katerih lahko pravdni stranki navajata dejstva in dokaze (452. in 453. člen ZPP) in s tem, da v nobenem pritožbenem postopku ni dovoljeno uveljavljati nedopustnih pritožbenih novot (337. člen ZPP).
Zaključek o (ne)spornosti višine vtoževane terjatve ne more pomeniti zmotne uporabe materialnega prava. Predmetni pritožbeno zatrjevani napačni zaključek sodišča prve stopnje bi lahko pomenil le morebitno relativno kršitev določb pravdnega postopka (npr. kršitev 214. člena ZPP, ker gre za zaključek o spornosti relevantnih dejstev v zvezi z višino vtoževane terjatve) oziroma očitek zmotne dokazne ocene, ki spada v okvir očitka zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (ker je sodišče prve stopnje ob spornosti višine terjatve opravilo dokazno oceno v smeri, da tožnik višine terjatve ni izkazal). Oba očitka v sporu majhne vrednosti nista dopustna pritožbena očitka, zato so obširne pritožbene navedbe v tej smeri neupoštevne in zato neutemeljene.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - dedna pravica - lastnoročna oporoka - neveljavna oporoka - sposobnost zapustnika za razsojanje - več oporok - napotitev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna
Po določilu drugega odstavka 59. člena ZD je oporoka neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, ni bil sposoben za razsojanje. Če ni bil sposoben za razsojanje ob napravi oporoke pred pričami, je verjetno, da istega dne ni bil sposoben za razsojanje niti ob napravi lastnoročne oporoke. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno presodilo, da je zakonita dedinja svoje trditve o neveljavnosti zapustnikove lastnoročne oporoke izkazala za verjetnejše in da je zato verjetnejša njena pravica do zakonitega dedovanja in hkrati, da je manj verjetna pravica pritožnice, ki pa ima v pravdnem postopku z zahtevkom za ugotovitev veljavnosti omenjene oporoke možnost dokazati, da ima dedno pravico po zapustniku.
motenje posesti - začasna odredba - motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - vodovodna napeljava - pogoji za začasno odredbo - prepoved bodočega motenja
Nepravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da predlagano zavarovanje prepovednega dela predloga ni potrebno. Izdana začasna odredba namreč tožencem neposredno nalaga le določeno ravnanje. Zavrnjena pa je v delu, ki bi tožencem nalaga dolžnost opustitve smiselno enakih motilnih bodočih ravnanj. Pritožniku je treba pritrdi, da je njegov pravni položaj na ta način začasno zavarovan le delno.
URS člen 14, 21.. ZPP člen 287, 287/2.. ZSVI člen 3, 3/1, 3/2, 5, 6.
status invalida - pravica do nadomestila za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - neizpolnjevanje pogojev - izvedensko mnenje
V tem postopku je sporno priznanje pravice do statusa invalida, priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za tujo nego in pomoč.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izvedenka prepričljivo ugotovila, da pri tožniku pred polnoletnostjo ni prišlo do takšne stopnje duševne motnje, ki predstavlja zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, zaradi katere se ne bi mogel usposobiti za samostojno življenje in delo ter da ne bi bil sposoben samostojno opravljati osnovnih življenjskih potreb. Vse navedeno pa pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa invalida, posledično pa tudi ne za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi ZSVI. Na podlagi vsega ugotovljenega je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, kot tudi zahtevek za priznanje vtoževanih pravic, zavrnilo. Pravilno pa je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko, saj ni pasivno legitimirana in se je pri tem pravilno sklicevalo na že zavzeto stališče pritožbenega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00052020
ZPP člen 315. OZ člen 639, 639/3. ZVPot člen 37.a, 37.b, 37.b/2, 37.b/3.
jamčevanje za stvarne napake - povrnitev stroškov popravila - pravnomočna vmesna sodba - napake vozila - učinki pravnomočne vmesne sodbe
Sicer pa pritožba povsem spregleda, da je v zadevi bilo o utemeljenosti zahtevka po pravni podlagi (utemeljenosti po materialnem pravu) že pravnomočno odločeno z vmesno sodbo pritožbenega sodišča Cp 427/2019 z dne 24. 1. 2020 v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje P 40/2017 z dne 24. 4. 2019, iz katere izhaja, da je tožnikov tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov popravila kupljenega starega vozila, kar je predmet izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, le še višina tega zahtevka in da je tožnikov tožbeni zahtevek po pravni podlagi utemeljen na podlagi odgovornosti toženca kot prodajalca rabljene stvari za 6. 6. 2016 ugotovljene stvarne napake na vozilu na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 37.b člena v zvezi s 37.a členom ZVPot ter ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ. Vmesna sodba učinkuje v nadaljevanju konkretne pravde pri odločanju o višini zahtevka, zato sodišču prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo treba ponovno navesti materialnopravne podlage za utemeljenost zahtevka po temelju.
DZ člen 250, 254, 256, 256/1, 256/2. ZNP-1 člen 2, 2/2, 6, 6/2, 24, 57, 57/4, 67.
razrešitev skrbnika - postopek za razrešitev - zavrženje predloga - predlagatelj postopka - upravičen predlagatelj - udeleženci nepravdnega postopka - aktivna legitimacija - dolžnosti skrbnika - pravni interes - začetek postopka po uradni dolžnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Pogodbeno razmerje z nasprotno udeleženko pritožnici ne podeljuje legitimacije za udeležbo v postopkih v zvezi s postavitvijo ali razrešitvijo skrbnika nasprotne udeleženke niti za nadzor nad delom skrbnika.
Drugi odstavek 6. člena ZNP-1 sodišču ne omogoča, da bi po uradni dolžnosti začelo kakšen postopek, če ni tako posebej predpisano v zakonu. Domet določila, da mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, je, da mora varovati pravice in interese teh oseb med postopki, ki jih vodi; ne daje pa podlage za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti, če ni to z zakonom posebej določeno, ali za vodenje nekega postopka zato, da bo lahko o s strani predlagatelja zatrjevanih nepravilnostih obvestilo nek drug organ.
kršitev osebnostnih pravic v tisku - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Sodišče je pravilno ocenilo, da izjava toženca ni imela nobene dejanske podlage, da se z njo ni v ničemer prispevalo k razpravi v splošnem interesu, da drugi tožnik nima statusa osebe javnega interesa, da bi moral iz tega razloga trpeti več, prav tako toženca z nobenim svojim ravnanjem ni izzval k takšni izjavi, in zato utemeljeno zaključilo, da je toženec z izjavo, da je prepričan, da je drugi tožnik namenoma uničil podjetje in da bo zoper njega vložil kazensko ovadbo, prekomerno posegel v čast in dobro ime kot osebnostno pravico drugega tožnika. Pravilno je ocenilo, da je imela pravica drugega tožnika do varstva časti in dobrega imena prednost pred toženčevo pravico do svobode izražanja, saj je toženec svoje mnenje, ki je bilo tudi žaljivo, izrazil na podlagi neresničnih dejstev, in zaključilo, da je s tem podana tudi protipravnost toženčevega ravnanja.
ZPŠOIRSP člen 1, 10, 11. OZ člen 132, 179. ZPP člen 7, 212, 187.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - izguba zaslužka - duševne bolečine - vzročna zveza - vzrok za škodo - izvedba dokazov - zavrnitev dokazov - dokaz z izvedencem - konkretizacija in izkazanost škode
Namen pritožbenega postopka ni v ponovitvi postopka pred sodiščem prve stopnje, ampak gre za preizkus pravilnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je zato dolžno odgovoriti na očitke v pritožbi o kršitvah določb pravdnega postopka, o zmotni uporabi materialnega prava ali o pomanjkljivostih v ugotovljenem dejanskem stanju in pretresti argumente pritožnika, s katerimi jih utemeljuje. V obravnavani pritožbi takšnih argumentov skorajda ni oziroma so zgolj navrženi, saj je ta v pretežni meri sestavljena iz (mestoma dobesedno) prepisanih delov navedb, ki jih je tožnik podal v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Tožniku izbris iz registra stalnega prebivalstva ni povzročil izgube zaslužka.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno obravnavanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic.
Odškodnina, 2.600 EUR, ki je bila tožniku priznana v upravnem postopku na podlagi ZPŠOIRSP, je tudi po prepričanju višjega sodišča pravična in upošteva zgoraj navedene individualne okoliščine, poleg tega pa se ustrezno umešča med odškodnine, prisojene v hujših in podobno hudih primerih škod.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost banke - odgovornost delodajalca - odgovornost za ravnanje zaposlenih - poseg v pravico do zasebnosti - vpogled v podatke - bančni račun - nedopustno ravnanje - tajnost podatkov - odmera odškodnine - duševne bolečine - nepotreben dokaz - dokaz z izvedencem
Pravno podlago zahtevku predstavlja 147. člen OZ, po katerem delodajalec odgovarja za škodo, ki jo je pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi povzročil njegov delavec, razen če dokaže, da je v danih okoliščinah ravnal, kot je treba. Med pravdnima strankama ni sporno, da je delavka toženke nepooblaščeno vpogledala v tožničin račun, s tem kršila bančno tajnost in tajnost tožničinih osebnih podatkov, zato je odgovornost toženke za njeno ravnanje podana.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da nepooblaščen vpogled v podatke osebnega računa ne predstavlja posega v pravico do zasebnosti kot ene izmed osebnostnih pravic, ki jih varuje Ustava RS v 35. členu. Pri zasebnosti gre za možnost posameznika, da zadrži informacije o sebi pred drugimi in da sam izbira, komu jih bo sporočil. To nedvomno velja tudi za podatke bančnega računa, ki kažejo na njegovo ekonomsko identiteto. Nepooblaščen vdor v takšne podatke zato predstavlja namerno poseganje v zasebno sfero, ki je pravno varovana in ki v primeru nastanka škodljivih posledic omogoča dosojo odškodnine za nepremoženjsko škodo po določilu 179. člena OZ.
Dokaz z izvedencem ni potreben, kadar lahko sodišče na podlagi splošno znanih okoliščin in drugih dokazov samo odloči o stopnji prestanih duševnih bolečin. Ker je v konkretnem primeru bistvena prav intimna prizadetost tožnice in njeno dojemanje škodnega dogodka, se je sodišče o obstoju pravno priznane škode lahko prepričalo že na podlagi njenega zaslišanja. Ob tem je tožnici sledilo, da so duševne bolečine dosegle prag intenzivnosti, ki omogoča prisojo denarne odškodnine, s čimer soglaša tudi pritožbeno sodišče. Če tožnice ne bi vznemirjalo, da si nekdo nepooblaščeno ogleduje njene podatke na osebnem računu, se o tem ne bi pozanimala pri banki in ne bi zahtevala preverjanja kršitve bančne tajnosti. Da so bile duševne bolečine intenzivne, pa kaže tudi njena izpoved o izgubi zaupanja v varnost podatkov, o strahu, komu bodo posredovani, kako bo to vplivalo na preživetje družine, pa tudi izpoved, da si je težave blažila z jemanjem zdravil alternativne medicine.
znižanje preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok
Sodišče lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile.
ZPP člen 112, 112/2, 142, 142/4, 343, 343/1, 343/2.
pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - rok za prevzem pošiljke - fikcija vročitve - začetek teka roka za pritožbo
V skladu z 2. odstavkom 343. člena ZPP je pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji v postopku v sporih majhne vrednosti, se smejo v skladu s 3. odstavkom 458. člena ZPP stranke pritožiti v osmih dneh. Ker je bila izpodbijana sodba toženki, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, vročena s fikcijo vročitve v skladu s 1. do 4. odstavkom 142. člena ZPP, t.j. po poteku 15 dni od dne, ko ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, dne 22. 9. 2021, se je tako rok za pritožbo zoper sodbo toženki iztekel, kot to pravilno ugotavlja v izpodbijanem sklepu tudi sodišče prve stopnje, v četrtek dne 30. 9. 2021. Pritožba bi bila pravočasna, če bi bila vložena na sodišče ali oddana priporočeno na pošto najkasneje tega dne (112. člen ZPP). Ker pa je toženka, kar pritožbeno tudi ni izpodbijano, pritožbo sodišču poslala priporočeno po pošti tako, da jo je na pošto oddala v soboto dne 2. 10. 2021, se v skladu z 2. odstavkom 112. člena ZPP šteje, da jo je tega dne tudi izročila sodišču.
Pritožba toženke, datirana z dnem 30. 9. 2021, je bila vložena dne 2. 10. 2021, v skladu z 2. odstavkom 343. člena ZPP vložena prepozno.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - izhodiščna cena - pritožba upnika - ocenjena likvidacijska vrednost
Zakon določa omejitev izklicne oziroma izhodiščne cene pri prvem sklepu o prodaji navzdol, ne pa tudi navzgor.
Višje sodišče v Ljubljani je pritožbeni postopek prekinilo do končne odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi Vrhovnega sodišča RS za oceno ustavnosti 18. člena ZOZP v zadevi III Ips 42/2019. Ustavno sodišče je z odločbo U-I- 52/20-11 z dne 10. 6. 2021 odločilo, da prvi odstavek 18. člena ZOZP ni v neskladju z Ustavo. Vrhovno sodišče RS je v zadevi III Ips 42/2019 odločilo s sklepom in sodbo z dne 19. 10 2021 in revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 609/2017 zavrnilo. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka.
Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo (drugi odstavek 334. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato umik pritožbe vzelo na znanje.
višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialne in pridobitne zmožnosti
Nobenega dvoma ni, da se potrebe štiriletnega otroka od potreb trinajst oziroma petnajst let stare najstnice razlikujejo. Dejstvo je, da so z vstopom v šolo nastali stroški v zvezi s šolanjem, v konkretnem primeru tudi z obšolskimi dejavnostmi.
Ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje oceniti potrebe obeh otrok. Glede na povsem različni izpovedi pritožnika in matere glede tega, koliko pritožnik prispeva k sinovem preživljanju, je dovolj, da je sodišče prve stopnje upoštevalo, da ima pritožnik še eno preživninsko obveznost do leto dni starega sina.
mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - prekluzivni roki - predlog za nadaljevanje postopka - fikcija umika tožbe
Ne glede na predhoden predlog strank se postopek ne more nadaljevati prej kot v treh mesecih od dneva, ko je mirovanje nastopilo, prav tako pa se postopek ne more nadaljevati, če stranka pred potekom štirih mesecev od pričetka mirovanja ni predlagala njegovega nadaljevanja, ki ne more biti vezano na s strani strank poljubno določen trenutek v prihodnosti.
Ker predlog za mirovanje postopka, ki sploh še ni nastopilo, ne more hkrati predstavljati predloga za nadaljevanje postopka, je neutemeljen tudi očitek, da je tožnica nadaljevanje pravočasno predlagala.
Pravilno je pojasnilo sodišča prve stopnje, da je, kadar med dediči nastane spor o tem, ali je vsebina predložene listine taka, da jo je mogoče opredeliti kot oporoko, to vprašanje, na katerega mora odgovoriti zapuščinsko sodišče (3. odstavek 210. člena ZD), da gre torej za pravno vprašanje, ko se pojavi spor o vsebini pravne norme, o pravni kvalifikaciji življenjskega dogodka pod ustrezno pravno normo. V tem konkretnem primeru pa je sporno vprašanje, ali je bila prava volja zapustnika, da C. C. deduje zgolj v primeru njegove nasilne smrti ali pa da deduje ne glede na način smrti. Potrebno je torej ugotoviti voljo zapustnika glede učinkovanja oporoke, dejstva o tem pa so med strankami sporna.
Ugotavljanje prave volje oporočitelja glede učinkovanja oporoke (njene veljavnosti, ali je vezana na pogoj) je, kot to pravilno pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, predvsem dejansko vprašanje, ki se rešuje v pravdnem postopku, ne pa zgolj z razlago oporoke zapuščinskega sodišča z uporabo določil 84. člena ZD.
ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 17, 18. Pravilnik o stroških postopka o prekršku (2008) člen 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
Ker je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi sodno tolmačko imenovalo z odredbo z dne 6. 9. 2021, torej pred uveljavitvijo omenjenih sprememb Pravilnika, se za odmero stroškov sodni tolmački v predmetni zadevi uporabljajo določbe 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodni tolmačih, ki je odločal, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku in da se določbe o povrnitvi stroškov, ki se nanašajo na sodne izvedence, smiselno uporabljajo tudi za sodne cenilce.