izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - znižanje plače
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se osnovna plača delavca skladno z določbo 127. člena ZDR-1 določi na podlagi objektivnega kriterija zahtevnosti dela. Tako je bila tudi tožničina osnovna plača v 5. členu njene individualne pogodbe o zaposlitvi določena glede na zahtevnost njenega dela. Zaradi tega nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov tožnice ni mogoče utemeljiti na očitanih ji kršitvah delovnih obveznosti iz pisnega opozorila o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ampak morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela, za katero je imela tožnica sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožnici plače ni znižala zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ampak zaradi kršitve delovnih obveznosti po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je znižanje že iz tega razloga nezakonito. Tako je tožnica na podlagi 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
Ker je tožnica izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, je skladno z določbo tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 upravičena do odpravnine za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V njeni pogodbi o zaposlitvi je le za primer odpovedi s strani tožene stranke določena odpravnina v višini šestih plač, zato je tožnica upravičena do odpravnine v skladu z določbo 108. člena ZDR-1. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 2. 4. 2012 do 20. 5. 2019, kar je malo več kot sedem let. Tako ji po določbi drugega odstavka 108. člena ZDR-1 pripada odpravnina v višini 7/5 osnove iz prvega odstavka istega člena in sicer povprečne mesečne plače, ki jo je ali bi jo prejela, če bi delala, v zadnjih treh mesecih, kar ob plači v višini 6.200,00 EUR znaša 8.680,00 EUR in ne 37.200,00 EUR kot je zmotno dosodilo sodišče prve stopnje.
sodba na podlagi pripoznave - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - spor male vrednosti - pristop na narok
Če stranka, ki je predlagala izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti ne pristopi na obravnavo, sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti.
Pravilo res iudicata pomeni prepoved ponovnega odločanja o isti stvari in s tem onemogoča ponovno vsebinsko presojo enakega, v obravnavanem primeru postopkovnega predloga. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za negativno procesno predpostavko in s tem procesno oviro za ponovno odločanje o enakem predlogu za izločitev dokazov.
presoja formalnih pogojev za vpis lastninske pravice - utemeljenost zahtevka za vpis pravice - (ne)veljavnost zavezovalnega pravnega posla - popolnost zemljiškoknjižnega dovolila - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - izbrisna tožba - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - materialnopravna neveljavnost vknjižbe
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja materialnih pogojev za vpis, temveč samo formalne, kar pomeni, da pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme presojati veljavnosti pravnega naslova za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga. ZZK-1 v petem odstavku 149. člena ZZK-1 izrecno določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla. Pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, je pristojno preverjati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
Varstvo materialnopravne neveljavnosti vknjižbe (in v okviru te presoja vestnosti in poštenosti ravnanja) je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1).
stroški oškodovanca kot tožilca - plačilo stroškov iz proračuna
Pritožniku je bilo že s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. II Kp 64/2011 z dne 27. 9. 2016 pojasnjeno, da je v določbi drugega odstavka člena 96 ZKP jasno opredeljeno, kakšna je obveznost plačila stroškov zasebnega tožilca in oškodovanca kot tožilca v primeru izdaje oprostilne ali zavrnilne sodbe, oziroma v primeru ustavitve postopka in, da iz te določbe izhajajo le nekatere izjeme in sicer v primeru, če se postopek ustavi, oziroma, če se obtožba s sodbo zavrne ali zaradi obtoženčeve smrti ali pa zato, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, kar ni mogoče pripisati krivdno zasebnemu tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, kot tudi v primeru določbe drugega odstavka člena 63 ZKP. Le v teh primerih torej stroški oškodovanca kot tožilca in njunih pooblaščencev obremenjujejo proračun, iz te določbe pa ne izhaja izjema, pri kateri ves čas vztrajata pritožnika, torej, da v primeru, ko je oškodovanec kot tožilec mladoletna oseba, da bi v takem primeru stroški postopka (sodne takse) bremenili proračun.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00053197
ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 48, 48/1. ZOR člen 210, 210/2.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje zakoncev v nepremičnino tretjega - vlaganje skupnega premoženja v nepremičnino tretjega - nova stvar
Tožbeni zahtevek se je glasil na povrnitev denarnih vlaganj v nepremičnino iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da v času zatrjevanih vlaganj prva toženka in drugi toženec nista bila več lastnika sporne nepremičnine, zato z navedenimi vlaganji nista mogla biti obogatena.
Zmotno je stališče tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati na podlagi določb ZZZDR. Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva povrnitev vlaganj zoper tretje osebe in ne bivšega zakonca. Drži, da se za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju uporabljajo določbe ZZZDR (51. in 59. člen v zvezi z 12. členom ZZZDR oziroma smiselno sedaj veljavne določbe DZ). Enako tudi za povrnitev vlaganj enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca. V primeru, ko sta zakonca ali zunajzakonska partnerja vlagala v nepremičnino tretje osebe, se navedene določbe ZZZDR uporabljajo zgolj v razmerju med njima, v razmerju do tretje osebe pa določbe o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ v povezavi z 48. členom SPZ oziroma v konkretnem sporu določbe ZOR in ZTLR).
Ker je tožnica postavila denarni tožbeni zahtevek obligacijsko pravne narave ter med postopkom ni zatrjevala, da je zaradi navedenih vlaganj nastala nova stvar, na kateri ima stvarno pravno upravičenje, se do tega vprašanja sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati.
kršitev osebnostnih pravic v tisku - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Sodišče je pravilno ocenilo, da izjava toženca ni imela nobene dejanske podlage, da se z njo ni v ničemer prispevalo k razpravi v splošnem interesu, da drugi tožnik nima statusa osebe javnega interesa, da bi moral iz tega razloga trpeti več, prav tako toženca z nobenim svojim ravnanjem ni izzval k takšni izjavi, in zato utemeljeno zaključilo, da je toženec z izjavo, da je prepričan, da je drugi tožnik namenoma uničil podjetje in da bo zoper njega vložil kazensko ovadbo, prekomerno posegel v čast in dobro ime kot osebnostno pravico drugega tožnika. Pravilno je ocenilo, da je imela pravica drugega tožnika do varstva časti in dobrega imena prednost pred toženčevo pravico do svobode izražanja, saj je toženec svoje mnenje, ki je bilo tudi žaljivo, izrazil na podlagi neresničnih dejstev, in zaključilo, da je s tem podana tudi protipravnost toženčevega ravnanja.
osebni stečaj - odpust obveznosti dolžnika - odločanje o ugovoru dolžnika - pritožba stečajnega upravitelja - nedovoljenost pritožbe
Upravitelj se je pritožil zoper sklep o ugovoru stečajnega dolžnika proti odpustu obveznosti. Zakon ne določa, da bi se zoper tak sklep lahko pritožil tudi stečajni upravitelj. Le če je upravitelj vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti, mu zakon daje pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva in da se za priznanje in izvršitev ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve, kar je v konkretnem primeru, ko gre za vročanje pravni osebi, izpolnjeno že s tem, da je pravni osebi pošiljka poslana na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in da ima pravna oseba na tem naslovu hišni predalčnik.
OZ-UPB1 člen 179, 182.. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 358.
odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - primarni in sekundarni strah - potrebni pravdni stroški - predpravdni odškodninski zahtevek
Toženka ima prav, da tožniku pripada le povračilo stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka, ne pa tudi stroškov za sestavo pritožbe na pritožbeno komisijo. Prvi namreč predstavljajo stroške poskusa mirne rešitve spora, do povračila katerih je stranka v pravdnem postopku upravičena, vsi nadaljnji stroški (torej tudi stroški za sestavo pritožbe na pritožbeno komisijo) pa predstavljajo riziko stranke same in ne morejo biti del upravičeno nastalih predpravdnih stroškov, ki jih sodišča sicer priznavajo strankam.
Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je na oporoki zapustnice njen podpis, da je oporoko zapustnica podpisala v navzočnosti oporočnih prič po tem, ko ji je bila le-ta prebrana in se je z njeno vsebino strinjala, je materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila oporoka sestavljena v skladu s členoma 62. in 64. ZD, zato je tožbeni zahtevek, s katerim bi sodišče ugotovilo, da oporoka zapustnice A. A. ni pristna, oziroma ugotovilo, da je omenjena oporoka nična, zavrnilo kot neutemeljenega. Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih, da je bila v času podpisa oporoke zapustnica umsko v redu, bistra in orientirana, da nobena od zaslišanih prič ni podvomila o tem, da A. A. ne bi bila sposobna izražati svoje prave volje in ob zaključku, da tožnici nista dokazali, da bi toženca zapustnico - mamo pravdnih strank, glede podpisa oporoke spravila v zmoto, oziroma s silo, grožnjo in zvijačo mamo pripravila do tega, da je oporoko podpisala, pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določil 59. in 60. člena ZD, sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prvi podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev zgoraj navedene oporoke zapustnice.
Ker je že iz odgovora na tožbo, ki sta ga v tej pravdni zadevi podala toženca, in iz prve pripravljalne vloge tožnic povsem jasno razvidno, da med dediči obstoji spor o dejstvih, od katerih je odvisna višina nujnega deleža (npr. obstoj daril, vrednost zapuščine) in tudi morebitna dedna odpravljenost tožnic že za časa zapustničinega življenja, je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožnici še nista izkazali pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža ter da bo dolžno o tem odločiti zapuščinsko sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00051888
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 13/2-1-2, 40, 40/1, 40/1-4, 40/1-5, 48, 48/1, 49, 49/1, 49/1-2, 52, 52/2, 52/2-2, 53, 53/2.. OZ člen 557, 557/1, 559.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - predznamba lastninske pravice - opravičitev predznambe - rok za opravičitev predznambe - listine, ki so podlaga za predznambo - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - dogovor o prepovedi razpolaganja z nepremičnino - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba obligacijskega prava, s katero se preživljanec v zameno za dosmrtno preživljanje zaveže preživljalcu, da bo nanj prenesel vse svoje premoženje s trenutkom svoje smrti (prvi odstavek 557. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Na to bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo, tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe v zemljiško knjigo s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino.
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
V okviru postopka za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje se domače sodišče ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna, zaradi česar sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.
URS člen 19, 19/2, 51, 51/3. ZNP-1 člen 57. ZPacP člen 38, 38/1. ZVDZ člen 7, 7/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - dolžnosti skrbnika - sklepanje pravnih poslov - omejitev sklepanja pravnih poslov - omejitev razpolaganja - duševna motnja - odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - omejitev izvrševanja volilne pravice - psihiatrično zdravljenje - obrazloženost odločbe
Določba prvega odstavka 38. člena ZPacP ne pomeni, da bi skrbnik lahko namesto nasprotnega udeleženca odločal o njegovi institucionalni namestitvi. To bi pomenilo, da skrbnik nasprotnega udeleženca lahko odloči ali je hospitalizacija »prostovoljna« ali pa ne. Na tak način pa je nedvomno lahko poseženo v posameznikove ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti zgolj s postavitvijo pod skrbništvo. Kadar npr. bolnik izrazi nestrinjanje s psihiatričnim zdravljenjem, se uporabijo določbe ZDZdr, ki v primerih neprostovoljnega psihiatričnega zdravljenja določa posebne ukrepe v korist bolnika (sodna intervencija, sodelovanje izvedencev …).
Stranka mora zatrjevati okoliščine, zaradi katerih naj se določeno premoženje pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov ne upošteva.
Pritožba utemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. V 22. točki obrazložitve sodbe je navedlo, da ni primerjalo izpovedi tožnika in drugih prič v drugih postopkih (postopkih sovojakov), temveč je odločilo na podlagi izvedenih dokazov v tem postopku. V dokaznem sklepu sodbe je navedlo, da je prebralo listine pod B, med katerimi sta tudi prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave v zadevi IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 23. 10. 2020 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugi zadevi niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporna dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
stroški kazenskega postopka - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - obročno plačilo stroškov postopka
Prvostopenjska odločitev prvostopenjske sodnice je procesne narave, saj je v izpodbijanem sklepu le ugotovila, da je obsojenkina prošnja za obročno odplačilo preostanka stroškov kazenskega postopka prepozna, ker je ni vložila v roku kot ga določa četrti odstavek 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).
ZDR-1 člen 9, 108, 128, 130, 130/1, 130/2, 144.. ZPP člen 214.. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
nadurno delo - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - odpravnina - pobot - stroški za prehrano - dnevnice za službene poti
Pravilna se pokaže odločitev sodišča prve stopnje o pobotnem ugovoru toženke za vračilo navedene plačane odpravnine v višini 73,09 EUR, četudi iz nekoliko drugačnih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje, ki je štelo, da je toženka tožnici del odpravnine plačala kot darilo, ki ga ne more zahtevati nazaj. Relevantnejša je podlaga iz 191. člena OZ, po katerem kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Toženkina privolitev v prikrajšanje izhaja iz njenega zgoraj povzetega odgovora v elektronskem sporočilu z dne 1. 11. 2018. Zato je s tem povezano plačilo neutemeljeno uveljavljala v pobot.
mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - prekluzivni roki - predlog za nadaljevanje postopka - fikcija umika tožbe
Ne glede na predhoden predlog strank se postopek ne more nadaljevati prej kot v treh mesecih od dneva, ko je mirovanje nastopilo, prav tako pa se postopek ne more nadaljevati, če stranka pred potekom štirih mesecev od pričetka mirovanja ni predlagala njegovega nadaljevanja, ki ne more biti vezano na s strani strank poljubno določen trenutek v prihodnosti.
Ker predlog za mirovanje postopka, ki sploh še ni nastopilo, ne more hkrati predstavljati predloga za nadaljevanje postopka, je neutemeljen tudi očitek, da je tožnica nadaljevanje pravočasno predlagala.
OZ člen 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - podjemna pogodba - odprava stvarne napake - pravica zahtevati odpravo napak - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - jamčevalni zahtevek - pravočasno grajanje napak
Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženo stranko nemudoma obvestila o napaki in jo večkrat pozvala, naj zatrjevano napako odpravi. Tožeča stranka je v pritožbi vztrajala pri teh trditvah. Vendar ni navedla nobenega dokaza, ki bi ti navedbi potrdil. Sklicevala se je na sporočilo, iz katerega pa je razviden le odgovor tožene stranke z dne 30. 11. 2020, v katerem se je strinjala, da bo tožeča stranka sama odpravila napako. Iz navedenega sporočila ne izhaja, da je bila tožena stranka predhodno kdaj že pozvana k odpravi napake, niti da se tožena stranka na predhodna sporočila ni odzvala, zaradi česar je tožeča stranka napako, kot izhaja iz omenjenega sporočila, odpravila sama.