zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ukinitev stikov z otrokom - kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke - nasilje v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - obsojenec - največja korist otroka - določitev preživnine za otroka - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena
Okoliščine so narekovale prepoved stikov toženca z otrokoma, saj se bo le tako zagotovila njuna največja korist, ki je glavno vodilo sodišča v postopkih glede razmerij med starši in otroki.
Dolžnost vsakega pridobitno sposobnega starša je, da otrokom zagotovi sredstva za njihovo preživljanje.
stečajni postopek - predlog za nadaljevanje - sklep o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - prekinitev pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju materialnopravnega prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP in ob ugotovljenih pravno odločilnih dejstvih, da je nad toženo stranko med pravdnim postopkom začet stečajni postopek, da je tožeča stranka sicer pravočasno prijavila vtoževano terjatev v stečajnem postopku, da pa ji je ta bila prerekana in da je bil sklep o preizkusu terjatev objavljen 29. 1. 2021 in da se je rok za predlaganje nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka iztekel 28. 2. 2021, tožeča stranka pa je ta predlog podala 12. 5. 2021, rok tedaj že iztekel, pravilno presodilo, da je vtoževana terjatev v razmerju do tožene stranke prenehala in je zato pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053218
KZ-1 člen 29, 29/3, 49, 49/2, 314, 314/2. ZKP člen 358, 358-4, 371, 371/2, 372, 372-1, 391.
povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - objektivni pogoj kaznivosti - požar - netilno sredstvo - ogrozitveno kaznivo dejanje - dokazni standard gotovosti - prištevnost - bistveno zmanjšana prištevnost - izvedenec psihiatrične stroke - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
V tej zvezi je potrebno poudariti še, da se je obdolžencu očitala storitev ogrozitvenega kaznivega dejanja, in sicer kvalificirane oblike kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1, pri katerem je inkriminiran že poskus izvedbe nevarnega dejanja. To kaznivo dejanje pa (med drugim) temelji na posebnem storilčevem namenu zastraševanja, pri čemer zadostuje zgolj nastanek abstraktne nevarnosti za varnost ljudi in premoženja večje vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056416
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 108. ZPP člen 125a.
stiki med očetom in otrokom - največja korist otroka - postopek za ureditev stikov - začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ogroženost otroka - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - duševna bolezen - določitev preživnine - selitev - nepopolna dokazna ocena - dokazni standard verjetnosti - izvedenec psihiatrične stroke
Napačno je stališče, da bi sodišče lahko o predlagani začasni odredbi odločilo le, če bi postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki bi ugotovil, če je dolžnik že ozdravljen. Narava postopka, ki jo opredeljujeta potreba po hitri odločitvi in nižji dokazni standard, ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov. Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi.
ZPP člen 116. ZFPPIPP člen 60, 61, 63, 63/3, 63/4, 64, 64/1, 121, 121/3, 256.
postopek osebnega stečaja - vsebina prijave terjatve - seznam preizkušenih terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor o prerekanju terjatve - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru - rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev - cesija - odkup terjatve - obrestovanje terjatve - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Po vsebini gre za dolžnikov ugovor zoper prijavljeno in priznano terjatev, za kar je določeno pravno sredstvo ugovor v roku enega meseca po objavi seznama preizkušenih terjatev in ne pritožba (63. člen ZFPPIPP). Dolžnik je z vsebinskim ugovorom zoper terjatev prepozen, zato v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev teh ugovornih navedb ne more več uveljavljati.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - COVID-19 - bolezen zakonitega zastopnika - zamuda roka za ugovor - vročanje sodnih pisanj - vročanje pravni osebi - pooblastilo za prevzem pisanja
Pričakovanja so glede skrbnosti večja, če gre za gospodarsko družbo kot stranko v postopku. Iz teorije in prakse izhaja, da se pravna oseba kot stranka ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebej v zvezi s prevzemanjem poštnih pošiljk. Stranka mora organizirati delo tako, da poteka normalno in nemoteno. Ne more svoje pasivnosti utemeljevati z notranjo organizacijo poslovanja pravne osebe, kot to poskuša pritožnik, saj gre za (neupravičen) vzrok na njegovi strani.
ZUP člen 129.. ZUJF člen 10, 203.. ZZVZZ člen 60.. URS člen 2.
zavrženje zahteve - odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Z 10. členom ZUJF-a, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je bil črtan 60. člen ZZVZZ, ki je zavod pooblaščal, da določi merila in pogoje, po katerih se lahko zavezancem za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje prispevki zmanjšajo ali odpišejo. Po ZUJF-u je prenehal veljati tudi Pravilnik o odpisu, o obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Pravilnik). V skladu z 203. členom ZUJF-a se je z dnem uveljavitve zakona Pravilnik uporabljal le za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so na njegovi podlagi že tekli.
Ob navedeni pravni ureditvi ter ustaljeni sodni praksi, na katero se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje (5. tč. obrazložitve), je odpadla vsakršna podlaga za odpis ali delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, o kateri bi lahko odločal toženi zavod. Po 31. 5. 2021 toženi zavod ne more odpisovati dolga, ne glede na status ali nezmožnost plačila prispevkov.
smiselna uporaba ZPP v stečaju - cenitev premoženja - nova cenitev premoženja - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
V stečajnem postopku se glede na prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP podrejeno uporablja ZPP glede vprašanj, ki niso s tem zakonom drugače urejena. ZFPPIPP glede odločitve sodišča o opravi nove cenitve premoženja nima posebnih določb.
Izpodbijani sklep je po vsebini v bistvu sklep o imenovanju novega izvedenca oz. cenilca v smislu 254. člena ZPP, torej sklep procesnega vodstva, zoper katerega glede na določbo 255. člena ZPP ni pritožbe.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (napačno) navedlo, da je taka pritožba dovoljena, učinkovanja zakonske določbe ne more spremeniti.
najem - izselitev - škoda - povrnitev škode - poškodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov - sanacija
V predmetni pravdi je sodišče prve stopnje sledilo ugotovitvam angažiranega izvedenca gradbene stroke, ki si je ogledal fotografije prostora ob izselitvi toženke in opravil ogled (ne v celoti) saniranega prostora ter ocenil potreben strošek za sanacijo poškodb, ki jih je ob izselitvi povzročila toženka.
Škoda je bila povzročena v ugotovljeni višini s strani izvedenca in pravno nerelevantno je, če je oškodovanec to škodo odpravil ali v celoti ali pa se je zadovoljil le z delno odpravo povzročene škode.
Predlog za izvršbo za izterjavo bodočih preživninskih terjatev po 106. členu ZIZ in predlog za izdajo predhodne odredbe po 259. členu ZIZ predstavljata različna med seboj neodvisna pravna instituta. Bistvena razlika med obema institutoma je v njunem učinku. Na podlagi sklepa po 106. členu ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravi šele ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Na podlagi sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev pa sme dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa o izvršbi zarubiti dolžnikova sredstva v višini celotnega zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katere je dovoljeno zavarovanje, vendar posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku, vse dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba.
Namen izdaje predhodne odredbe po 259. členu ZIZ je torej prav možnost tudi zavarovanja terjatev iz bodoče izvršbe dovoljene na podlagi 106. člena ZIZ.
Glede na zakonsko ureditev, da pošta hrani pisanje trideset dni in če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču, je mogoče ugotoviti, da je bilo ravnanje pošte, oziroma njenega vročevalca napačno, saj je dne 27. 10. 2020 pustil obvestilo o prispeli pošiljki, že dne 12. 11. 2020 pa je pošiljko vrnil sodišču. Tridesetdnevni rok bi potekel 27. 11. 2020, petnajst dni kasneje.
Zaradi tega je prišlo do kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je bilo stranki z nezakonitim postopanjem, z opustitvijo pravilne vročitve, onemogočena možnost obravnavanja pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00050950
OZ člen 5, 8, 82, 82/1, 82/2, 83, 240, 241, 241/1, 241/2, 247, 250, 250/5, 251, 251/5, 301. ZPP člen 8, 165, 165/3, 324, 324/4, 355. ZGO-1 člen 2, 2/1, 88, 88/3, 88/4.
postopek javnega naročila - razlaga pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - načelo vestnosti in poštenja - razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih - uporaba določil in razlaga spornih določil - metodološki napotek - pogodbena razširitev odgovornosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - zamuda z izvedbo del - dolžnikova odgovornost za zamudo - pogodbena kazen zaradi zamude - uveljavljanje pogodbene kazni - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - razbremenitev odgovornosti - pogodbena kazen - upnikove pravice - učinek upnikove zamude - rok za uveljavljanje pogodbene kazni - oprostitev dolžnika odgovornosti - izdaja in razglasitev sodbe - obrazložitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Glede na to, da je tožeča stranka (preko odgovornega nadzornika) izjavo o tem, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, podala (že) zadnji dan roka za izvedbo del, ko je bilo že gotovo, da bo do zamude prišlo (do zamude je prišlo naslednji dan), taka izjava pomeni pravilno pridržanje pravice do pogodbene kazni v smislu petega odstavka 251. člena OZ.
Tožena stranka se lahko na podlagi 250. člena v povezavi z 240. členom OZ razbremeni odgovornosti le zaradi vzrokov, ki so zunaj njene sfere (zaradi zunanjih tveganj), ker izvirajo bodisi iz tožničine sfere bodisi iz sfere, ki ne spada niti v tožničino niti v toženkino sfero (zunanji dogodki ali ravnanja tretje osebe), ki jih ni mogla obvladati in jih tudi ni bila dolžna obvladovati. Uporaba navedenih določb tako zahteva predvsem oceno, iz čigave sfere izvira vzrok tveganja, ki se je realiziralo v zamudi, in katera od strank to tveganje lažje obvladuje.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - iskanje zaposlitve - epidemija - omejevanje stikov zaradi epidemije
Stečajnega dolžnika zgolj zaradi tega, ker je bila razglašena epidemija Covid-19, ni mogoče oprostiti vseh obveznosti v zvezi z iskanjem zaposlitve ter poročanjem stečajnemu upravitelju. Splošno znano je, da v sedanjem času, še posebej pa med epidemijo, tovrstni stiki običajno ne potekajo osebno, temveč preko elektronskih medijev, ki se jih dolžnica tudi sicer poslužuje.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vložene pritožbe zoper sklep o ugovoru, neplačilu sodne takse zanjo in prejemu plačilnega naloga za pritožbo. Navaja razloge o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kar je tema odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - merila - ugovor javnega dobra - namembnost zemljišča - dejanska raba
Tudi iz predloga ZVEtL-1 izhaja, da za urbanistične standarde oziroma prostorske akte ni nujno, da se nanašajo na obravnavano nepremičnino, v vsakem primeru pa se upoštevajo (le) kot dopolnilno merilo (glej pojasnila k 43. členu v Predlogu ZVEtL-1, EVA: 2015-2030-0002, prva obravnava). Sodišče prve stopnje pa je pred tem obseg pripadajočega zemljišča utemeljilo že na dveh drugih kriterijih (kaj zemljišče predstavlja v naravi in njegova pretekla redna raba), ki sta v konkretnih okoliščinah odločilnega pomena.
Ugotovljeno skupno pripadajoče zemljišče ne obsega nobenih javnih površin, ki bi bile namenjene vsem pod enakimi pogoji.
Nasprotna udeleženka ni dokazala, da bi šlo po namenu in dejanski uporabi za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar (ne le predlagateljev oziroma udeležencev, to je lastnikov obeh stavb oziroma nepremičnin, na katerih ti dve stojita). Ugovor javnega dobra zoper obseg pripadajočega zemljišča bi lahko bil utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z dejansko namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi. Zato je ugovor nasprotne udeleženke, da gre za javno dobro, neutemeljen.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 81, 81/3, 85, 293. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 78, 78/1, 78/2.
upravičeni stroški izvršitelja
Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izvršitelja izhaja, da je izvršitelj dolžnika iskal na dveh naslovih. Na prvem naslovu je bil neznan oziroma odseljen, na drugem, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, pa ni bilo nikogar doma. V rubežnem in cenilnem zapisniku je nadalje navedeno, da je izvršitelj za zavarovanje upnikove terjatve opravil rubež vozila v lasti dolžnika, navedeni pa so tudi podatki o vozilu in ocenjena vrednost vozila. Sodišče prve stopnje je na podlagi takšne vsebine zapisnika zaključilo, da iz zapisnika ne izhaja, da bi se vozilo nahajalo na kraju rubeža in da bi izvršitelj opravil tudi fizični rubež vozila.
Ker listine v spisu ugotovitve tega ključnega dejstva ne omogočajo, saj iz zapisnika nedvoumno ne izhaja niti da je izvršitelj opravil fizični rubež vozila niti da tega ni opravil, se postavlja dvom glede pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje o dejstvih, na katera je oprlo svojo odločitev.
Sodišče prve stopnje z načinom vračunavanja delnih plačil ni odločalo o že razsojeni stvari. Ker so plačila bila izvedena pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi jih ob pravnomočni zavrnitvi predloga za izvršbo v zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi bilo možno odštevati le od izvršilnih stroškov in glavnice.
Ker sta bili dolžnici v času delnih plačil v zamudi s plačilom glavnice in izvršilnih stroškov, je sodišče ta plačila skladno z določbo 288. člena OZ pravilno odštevalo od nateklih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti, ki glede na razloge sodišča prve stopnje ter po sodišču prve stopnje izdelan obračun terjatve, v času nobenega delnega plačila še niso dosegle glavnice.
Ker je bil dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog pravnomočno zavrnjen, so pritožbene trditve, da sodna taksa ni bila plačana zaradi vloženega ugovora zoper plačilni nalog, neutemeljene.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 94, 94/1, 94/4.. ZPP člen 282, 282/2.
ugotavljanje invalidnosti - izvedenski organ - neizpolnjevanje pogojev
V zadevi je sporno, ali je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, v sestavi katere so sodelovali specialist MDPŠ, specialistka psihiatrinja in specialist kirurg. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 20. 2. 2021 izhaja, da pri tožniku do izdaje dokončne odločbe tožene stranke z dne 12. 12. 2019 ni prišlo do izgube delazmožnosti, je pa tožnikova delazmožnost zmanjšana za manj kot 50 % in je še vedno zmožen opravljati delo s stvarnimi in časovno razbremenitvijo s tem, da je izkazana možnost sanitarij v bližini. Kontrolni pregled pa je potreben v mesecu juniju 2022. Sodišče je na naroku tudi zaslišalo člana izvedenskega organa specialista MDPŠ.