stečajni postopek - predlog za nadaljevanje - sklep o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - prekinitev pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju materialnopravnega prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP in ob ugotovljenih pravno odločilnih dejstvih, da je nad toženo stranko med pravdnim postopkom začet stečajni postopek, da je tožeča stranka sicer pravočasno prijavila vtoževano terjatev v stečajnem postopku, da pa ji je ta bila prerekana in da je bil sklep o preizkusu terjatev objavljen 29. 1. 2021 in da se je rok za predlaganje nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka iztekel 28. 2. 2021, tožeča stranka pa je ta predlog podala 12. 5. 2021, rok tedaj že iztekel, pravilno presodilo, da je vtoževana terjatev v razmerju do tožene stranke prenehala in je zato pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 94, 94/1, 94/4.. ZPP člen 282, 282/2.
ugotavljanje invalidnosti - izvedenski organ - neizpolnjevanje pogojev
V zadevi je sporno, ali je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, v sestavi katere so sodelovali specialist MDPŠ, specialistka psihiatrinja in specialist kirurg. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 20. 2. 2021 izhaja, da pri tožniku do izdaje dokončne odločbe tožene stranke z dne 12. 12. 2019 ni prišlo do izgube delazmožnosti, je pa tožnikova delazmožnost zmanjšana za manj kot 50 % in je še vedno zmožen opravljati delo s stvarnimi in časovno razbremenitvijo s tem, da je izkazana možnost sanitarij v bližini. Kontrolni pregled pa je potreben v mesecu juniju 2022. Sodišče je na naroku tudi zaslišalo člana izvedenskega organa specialista MDPŠ.
trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nekonkretizirane trditve - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - odločilna dejstva - garancijski rok - odprava napak - sodba presenečenja
Tožeča stranka v nobeni vlogi ni specificirano navedla, katere napake so se pojavile v garancijskem roku. V ponovljenem postopku je v pripravljalni vlogi z dne 8. 10. 2020, sicer v zvezi s sklicevanjem na vlogo tožene stranke v drugem postopku (ki jo je prav tako predložila kot dokaz), navrgla določene napake, nikjer pa ni navedla povezave med ugotovljenimi napakami in predloženimi računi za opravljena dela. Iz računov je sicer res razvidno, katera dela so bila opravljena (na primer "sanacija ometov in terase", račun v prilogi A20), vendar pa, glede na 212. člen ZPP, ki jasno razlikuje med trditvami in dokazi ter glede na ustaljeno sodno prakso, dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Naloga sodišča pa ni, da iz predloženih dokazov samo oziroma s pomočjo izvedenca išče pravnorelevantna dejstva in iz njih izpeljuje trditveno podlago, še zlasti, če gre za obsežno dokumentacijo kot v obravnavanem primeru.
Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.
ZPP člen 206. ZS člen 113a. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4, 24/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 8, 8a.
vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - pogoji za prekinitev postopka
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaključka, da je njegova odločitev v obravnavani zadevi odvisna od odločitve SEU o predhodnem vprašanju glede razlage prava Evropske Unije, ki ga je postavilo sodišče druge stopnje v zadevi I Cp 889/2020 s sklepom z dne 8.6.20211, z izpodbijanim sklepom ob smiselni uporabi 113.a člena ZS in 206. člena ZPP prekinilo predmetni pravdni postopek do prejema predhodne odločbe oziroma do odgovora SEU na predhodno vprašanje.
neupravičena obogatitev - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - učinek pravnomočnosti sklepa - vrstni red hipotek - veljaven pravni temelj - sodna odločba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka vtoževani znesek prejela na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Kranju o razdelitvi posebne razdelitvene mase St ... z dne 3. 9. 2020, s katerim je to zavrnilo ugovor tožeče stranke v delu, ki se nanaša na določitev upnika (tožeče stranke) kot ločitvenega upnika prvega vrstnega reda in odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 26. 8. 2020. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na prvi odstavek 190. člena OZ, ki določa, da je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Pravni temelj v konkretnem primeru vsekakor obstaja, posledično pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da je zahtevek tožeče stranke, ki se opira na institut neupravičene obogatitve, neutemeljen. Določba 190. člena OZ je popolnoma jasna: če pravni temelj obstaja, ni podlage za neupravičeno obogatitev. Sodna odločba (tudi če je izdana v stečajnem postopku) je veljavni pravni temelj.
objava popravka - odklonitveni razlog - popravek v širšem smislu - vsebina popravka - članek v medijih - RTV prispevek - dostop do medija - neustrezen tožbeni zahtevek - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v osebnostne pravice po tisku - zanikanje dejstev - objava neresničnih in nepreverjenih informacij
Vrhovno sodišče se je izreklo, da popravku ustreza kombinacija zanikanja mnenjske navedbe in trditev o dejstvih […] ter kratke trditve o zakonitem delovanju tožnika. Bistvo teh argumentov leži v sprejemljivosti kombinacije zanikanja in (dodatnih) kratkih navedb, dodatne navedbe tožnika v predmetnem primeru pa niso kratke in se tudi, kot pravilno ocenjuje sodišče prve stopnje, pretirano odmikajo od navedb v spornem prispevku.
Obsojenka ni mogla izpolniti posebnega pogoja zaradi objektivnih okoliščin. Svojo pripravljenost za povrnitev škode je izkazala s tem, da je v času pritožbenega postopka oškodovanki nakazala znesek 30,00 EUR, denar pa si je za ta namen izposodila pri svojih starših.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 13. 9. 2021 štelo kot pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča Pdp 411/2021 z dne 26. 8. 2021, čemur tožnik ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje je takšno pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno (343. člen ZPP), saj pritožba zoper tovrstni sklep v procesni zakonodaji ni predvidena.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - opravičljiv razlog za zamudo
Ob pravilnih ugotovitvah, da je storilec predlog za odložitev izvršitve vložil prepozno, ni mogoče slediti njegovemu pritožbenemu predlogu, da bi sodišče kljub zamudi roka njegov predlog vsebinsko preučilo.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pogoji za podaljšanje - sorazmernost ukrepa
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu s tehtnimi argumenti dokazalo obstoj vseh pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za podaljšanje predmetnega stvarnega omejevalnega ukrepa. V skladu z določbo četrtega odstavka 502.b člena ZKP po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje skupno trajanje začasnega zavarovanja ne sme presegati treh let.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev skrbnika - izbira skrbnika - primernost skrbnika - izvedensko mnenje
Po določbi 262. člena DZ sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Pod skrbništvo se torej postavi odrasla nerazsodna oseba, ki brez škode zase ni sposobna sama skrbeti za svoje pravice in koristi. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po DZ ni več posledica predhodnega odvzema poslovne sposobnosti. O postavitvi pod skrbništvo in o imenovanju skrbnika po DZ odloča sodišče, ki v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih pravic in obveznosti. Sodišče ni več vezano na tog dvostopenjski sistem delnega in popolnega odvzema poslovne sposobnosti, temveč lahko sodišče osebi, ki je postavljena pod skrbništvo, zagotovi prav toliko skrbi, kot jo potrebuje.
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb
Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil, saj se pritožbeno sodišče v okviru presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 18, 126, 126/2, 127, 127/2.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava
Stranki nista bili v delovnem razmerju, pač pa je tožnik za toženko delo opravljal na podlagi civilnopravne pogodbe (avtorske oziroma podjemne). Četudi je tožnik za toženko delo res opravljal osebno in nepretrgano več let, niso podani (preostali) elementi delovnega razmerja glede plačila (plače), nadzora in navodil delodajalca.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00051276
URS člen 26. ZGO-1 člen 40, 48, 48/4, 54, 54/1, 54/2, 54/2-1, 66, 66/1, 66/1-1, 70, 70/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 54, 54/1.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja upravnega organa - odločanje v upravnem postopku - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - pravila stroke - strokovni standardi - projektiranje - temeljne zahteve projektiranja - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravna sredstva - odprava gradbenega dovoljenja - obnova postopka
Upravna enota ob izdaji gradbenega dovoljenja ni ravnala v nasprotju s profesionalnimi standardi uradniške službe, čeprav ni uporabila standarda SIST ISO 9836. Ni namreč postopala samovoljno ali neutemeljeno odstopila od tedaj uveljavljene prakse, ko je pri presojanju pogojev iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 sledila strokovni rešitvi v PGD in na podlagi te preverila, ali je pozidanost ustrezna glede na zahteve prostorskega akta.
zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - načelo materialne resnice - razbremenilni dokazi
Razbremenilni dokaz je sodišče praviloma dolžno izvesti, razen če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, ker če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ker želi z njim storilec dokazovati dejstva, ki niso pravno relevantna za odločitev o zadevi, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje policista, ki je sestavljal zapisnike, z obrazložitvijo, da so bile zaslišane verodostojne priče. Taka zavrnitev je utemeljena, saj je storilec s takim dokazom želel dokazovati neresničnost vsebine zapisnikov o izjav posameznih prič F. H. in T. F., o verodostojnosti teh prič pa se je sodišče že prepričalo tako, da je samo zaslišalo navedeni priči.
Poleg tega je iz storilčevih navedb tekom postopka in v pritožbi je mogoče tudi razbrati, da je z zaslišanjem policista S. storilec želel dokazovati tudi nelogičnosti in nasprotujoče si ugotovitve v uradnem zaznamku o domnevni prometni nesreči, ki ga je sestavil policist S., kar pa je za predmetno zadevo nerelevantno.
KZ-1 člen 289.. ZDR-1 člen 91, 118, 118/1, 118/2.. ZPP člen 8.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - reparacija - sodna razveza - denarno povračilo - višina - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče zaradi porušenega odnosa in izgube zaupanja, kar je oprlo na ugotovitve o številnih sodnih postopkih med strankama ter med tožnico in nekdanjim ravnateljem toženke, o čemer se je pisalo tudi v medijih. Tožničine navedbe o tem, da njena zaposlitev na OŠ A. kot pomočnica ravnatelja ni ustrezna, ker ne gre za delovno mesto učiteljice glasbe oziroma zborovodkinje, kot tudi okoliščina oddaljenosti od tožničinega kraja prebivanja, pri presoji vprašanja smiselnosti reintegracije nima večje teže kot ugotovitve sodišča o porušenem odnosu med strankama.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - izbris kazenskih točk - izrek sklepa
V skupno evidenco kazenskih točk se vpisujejo le podatki o kazenskih točkah, ki so izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami in sodbami o prekršku in tudi sodišče pri postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne odločbe. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - temeljno kaznivo dejanje
Zmotno je pravno naziranje zagovornice, da opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje konkretizacije vseh njegovih zakonskih znakov in sicer okoliščin, ki bi opredeljevale obtoženčev krivdni odnos do izvršitvenih oblik temeljnega kaznivega dejanja po prvem odstavku 324. člena KZ-1. Konkretni del opisa jasno opredeljuje obtoženčevo zavestno kršitev pravil varnosti v cestnem prometu v očitku, da je kot voznik motornega vozila v cestnem prometu povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo druge osebe s tem, da je vozil pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi, ko je 4. 7. 2020 okoli 19.45 ure izven naselja ...vozil osebni avtomobil Subaru, tip Justy, registrske številke ... po lokalni cesti iz smeri ... proti ..., pod vplivom alkohola z najmanj 1,43 grama alkohola na kilogram krvi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za slabe odnose v pretežni meri kriva tožeča stranka. Stranke tudi ne živijo v skupnem gospodinjstvu in ni mogoče ugotoviti, da gre za skupno življenje pravdnih strank. Tako ni podan noben razlog iz 568. člena OZ.