izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivni pogoji - subjektivni pogoji - pravna oseba - sorodstveno razmerje
Med dolžnikom (sinom takratne zakonite zastopnice toženke) in toženko (pravno osebo) ni bilo sorodstvenega razmerja v smislu domneve slabovernosti iz drugega odstavka 256. člena OZ. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, vendar to ni vplivalo na pravilnost končne odločitve. Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje je tožbeni zahtevek utemeljen na podlagi prvega odstavka 256. člena OZ, po katerem se odplačno razpolaganje lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom in če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano. Iz predvsem 20. točke in drugih točk obrazložitve izpodbijane sodbe so namreč razvidne obširno ugotovljene okoliščine o dolžnikovi in toženkini nedobrovernosti. Tožnica v odgovoru na pritožbo v tem delu utemeljeno izpostavlja, da je treba védenje pravne osebe presojati glede na védenje njenega zakonitega zastopnika.
izvršilni stroški - informativni seznam dolžnikovega premoženja
V ugotovljenih dejanskih okoliščinah, ko sprva predlagano sredstvo z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji na plačilni promet ne bi bilo uspešno, je upnik utemeljeno predlagal pridobitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja, da je lahko že vnaprej vedel kakšno je premoženje dolžnika in se odločil na katera sredstva naj predlaga izvršbo, da bo lahko uspešen z izvršbo oziroma da si ne dela nepotrebnih stroškov s predlaganjem tistih, na katerih očitno ne bil uspešen. Stroški za predlog upnika so bili potrebni za izvršbo
Sodišče prve stopnje z načinom vračunavanja delnih plačil ni odločalo o že razsojeni stvari. Ker so plačila bila izvedena pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi jih ob pravnomočni zavrnitvi predloga za izvršbo v zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi bilo možno odštevati le od izvršilnih stroškov in glavnice.
Ker sta bili dolžnici v času delnih plačil v zamudi s plačilom glavnice in izvršilnih stroškov, je sodišče ta plačila skladno z določbo 288. člena OZ pravilno odštevalo od nateklih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti, ki glede na razloge sodišča prve stopnje ter po sodišču prve stopnje izdelan obračun terjatve, v času nobenega delnega plačila še niso dosegle glavnice.
KZ-1 člen 289.. ZDR-1 člen 91, 118, 118/1, 118/2.. ZPP člen 8.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - reparacija - sodna razveza - denarno povračilo - višina - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče zaradi porušenega odnosa in izgube zaupanja, kar je oprlo na ugotovitve o številnih sodnih postopkih med strankama ter med tožnico in nekdanjim ravnateljem toženke, o čemer se je pisalo tudi v medijih. Tožničine navedbe o tem, da njena zaposlitev na OŠ A. kot pomočnica ravnatelja ni ustrezna, ker ne gre za delovno mesto učiteljice glasbe oziroma zborovodkinje, kot tudi okoliščina oddaljenosti od tožničinega kraja prebivanja, pri presoji vprašanja smiselnosti reintegracije nima večje teže kot ugotovitve sodišča o porušenem odnosu med strankama.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00051276
URS člen 26. ZGO-1 člen 40, 48, 48/4, 54, 54/1, 54/2, 54/2-1, 66, 66/1, 66/1-1, 70, 70/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 54, 54/1.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja upravnega organa - odločanje v upravnem postopku - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - pravila stroke - strokovni standardi - projektiranje - temeljne zahteve projektiranja - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravna sredstva - odprava gradbenega dovoljenja - obnova postopka
Upravna enota ob izdaji gradbenega dovoljenja ni ravnala v nasprotju s profesionalnimi standardi uradniške službe, čeprav ni uporabila standarda SIST ISO 9836. Ni namreč postopala samovoljno ali neutemeljeno odstopila od tedaj uveljavljene prakse, ko je pri presojanju pogojev iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 sledila strokovni rešitvi v PGD in na podlagi te preverila, ali je pozidanost ustrezna glede na zahteve prostorskega akta.
prekršek neznatnega pomena - opomin - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - ustavitev vozila - svetlobni in zvočni signali
Glede na višino predpisane globe in stransko sankcijo za prekršek po desetem odstavku 101. člena ZPrCP ni mogoče šteti, da gre pri tem za prekršek neznatnega pomena, prav tako pa v okoliščinah konkretnega primera niso izkazane okoliščine, ki bi ga delale posebno lahkega (6.a člena ZP-1).
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb
Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil, saj se pritožbeno sodišče v okviru presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna.
prepozen odgovor na tožbo - zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - pravica do izjave - pritožba zoper sodbo - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba
Ker je imela na naroku možnost pojasniti svoje razloge, zaradi katerih je na tožbo prepozno odgovorila, pritožnica neutemeljeno trdi, da nihče ne upošteva njenih izjav. S pristopom na narok bi si namreč zagotovila možnost, da bi sodišče njene trditve o samem posojilu tudi vsebinsko obravnavalo. Posledično je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pogoji za podaljšanje - sorazmernost ukrepa
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu s tehtnimi argumenti dokazalo obstoj vseh pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za podaljšanje predmetnega stvarnega omejevalnega ukrepa. V skladu z določbo četrtega odstavka 502.b člena ZKP po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje skupno trajanje začasnega zavarovanja ne sme presegati treh let.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - sodna poravnava - nedovoljena razpolaganja strank - ničnost
Res velja, da mora sodišče, pred katerim je sodna poravnava sklenjena, paziti na ničnostne razloge po uradni dolžnosti. Vendar če te razloge prezre, sodna poravnava ohrani (formalne) učinke pravnomočne sodne odločbe in lastnost izvršilnega naslova. Le izbijati jo je mogoče z ustreznimi izrednimi pravnimi sredstvi (tožbo za razveljavitev sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - temeljno kaznivo dejanje
Zmotno je pravno naziranje zagovornice, da opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje konkretizacije vseh njegovih zakonskih znakov in sicer okoliščin, ki bi opredeljevale obtoženčev krivdni odnos do izvršitvenih oblik temeljnega kaznivega dejanja po prvem odstavku 324. člena KZ-1. Konkretni del opisa jasno opredeljuje obtoženčevo zavestno kršitev pravil varnosti v cestnem prometu v očitku, da je kot voznik motornega vozila v cestnem prometu povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo druge osebe s tem, da je vozil pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi, ko je 4. 7. 2020 okoli 19.45 ure izven naselja ...vozil osebni avtomobil Subaru, tip Justy, registrske številke ... po lokalni cesti iz smeri ... proti ..., pod vplivom alkohola z najmanj 1,43 grama alkohola na kilogram krvi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za slabe odnose v pretežni meri kriva tožeča stranka. Stranke tudi ne živijo v skupnem gospodinjstvu in ni mogoče ugotoviti, da gre za skupno življenje pravdnih strank. Tako ni podan noben razlog iz 568. člena OZ.
spor majhne vrednosti - vročanje stranki - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zastopanje - okrožno sodišče
Podpisana vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost njene vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP). Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme za konkretizirano izpodbijanje vročilnice je na stranki, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da toženka tega bremena ni zmogla. Toženka namreč le pavšalno navaja, da pisanja ni prejela in v tej smeri predlaga lastno zaslišanje ter opravo poizvedb na pošti. Ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, da bi bilo z omenjeno (podpisano) javno listino karkoli narobe in torej z ničemer ne vzbudi dvoma o opravljeni vročitvi.
Skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP je namreč v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec stranke lahko samo oseba, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila PDi. Ker je ugotovljeno, da omenjeni M. K. nima PDi (op. predmetno je sporočil sam z dodatno navedbo, da se je toženka pred sodiščem zastopala sama), toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje (pred okrožnim sodiščem) ni mogel zastopati na procesno upošteven način. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno omenjenega pisanja vročati s strani toženke pooblaščenemu, ampak ga je pravilno vročilo sami toženki.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00050866
ZP-1 člen 21, 26. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
zahteva za sodno varstvo - nedostojno vedenje - žalitev - olajševalne okoliščine - opomin
Edina olajševalna okoliščina, ki je izkazana v obravnavani zadevi je to, da se je dogodek zgodil v času začetka epidemije nalezljive bolezni Covid-19, ko je bila stopnja negotovosti glede razvoja epidemije in strahu pri posameznikih pred okužbo s to boleznijo velika, zaradi česar je do neke mere mogoče razumeti neprimerno vedenje storilca do drugega kupca v trgovini, ki naj ne bi upošteval priporočil za varovanje zdravja, kar je lahko bilo za storilca posebej zaskrbljujoče glede na trditve, da naj bi bil rakav bolnik, kot poudarja v pritožbi. Vendarle pa je mogoče tudi od take odrasle osebe pričakovati, da bo svoje želje oziroma pričakovanja in strahove izrazila na primeren način, in se pri izražanju nestrinjanja s pasivnostjo varnostnika v razmerju do ravnanja drugega kupca do varnostnika vedla na dostojen način in se vzdržala izrekanja žaljivih besed, ki se nanašajo na ocenjevanje osebnosti varnostnika oziroma na njegove umske sposobnosti.
inšpekcijski postopek - zakonita zastavna pravica - vknjižba zakonite zastavne pravice - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - vknjižba zastavne pravice po uradni dolžnosti - zavarovanje terjatve iz naslova stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku
Iz določbe prvega odstavka 157.c člena ZVO-1 izhaja, da se zastavna pravica nanaša na vse nepremičnine inšpekcijskega zavezanca. Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker v sklepu Inšpektorata za okolje in prostor te nepremičnine niso navedene, vpisa ni mogoče dovoliti.
Sodišče prve stopnje ni presojalo tega, ali je z izdajo omenjenega sklepa že nastala (izvršljiva) terjatev Republike Slovenije do inšpekcijskega zavezanca, v smislu prvega odstavka 157.c člena ZVO-1. Z izpolnitvijo tega pogoja nastane zakonita zastavna pravica Republike Slovenije, s tem pa tudi podlaga za ta vpis, v skladu z določbo drugega odstavka 157.c člena ZVO-1.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - odložitev izvršitve - preklic odložitve izvršitve - hujši prekršek - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko
Preklic odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije na veljavnost na novo pridobljenega vozniškega dovoljenja v Republiki Sloveniji ne more vplivati, ker slovensko vozniško dovoljenje ni bilo izdano na podlagi zamenjave za tuje vozniško dovoljenje.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da kljub pravnomočni sodbi opr. št. Pd 142/2018, s katero je bilo ugotovljeno, da ima tožnik s prvo toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da mu je delovno razmerje dne 30. 6. 2017 nezakonito prenehalo, prva tožena stranka ni kršila tožnikovih pravic iz delovnega razmerja in zato ni odškodninsko odgovorna za tožniku nastalo nematerialno škodo, ki jo vtožuje po določbah 179. člena OZ. Tožnik ni dokazal, da je prva tožena stranka pri sklenitvah pogodb za določen čas in pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavestno kršila tožniku zagotovljene pravice.
V zvezi z odškodninsko odgovornostjo druge tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta ni odškodninsko odgovorna tožniku za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas s prvo toženo stranko. Posledice neverodostojnosti izjav, da gre za povečan obseg dela, so vprašanje notranjega razmerja med prvo in drugo toženo stranko. Druga tožena stranka pa v zvezi z zahtevkom za povračilo nepremoženjske škode ni pasivno legitimirana.
Obsojenka ni mogla izpolniti posebnega pogoja zaradi objektivnih okoliščin. Svojo pripravljenost za povrnitev škode je izkazala s tem, da je v času pritožbenega postopka oškodovanki nakazala znesek 30,00 EUR, denar pa si je za ta namen izposodila pri svojih starših.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - izbris kazenskih točk - izrek sklepa
V skupno evidenco kazenskih točk se vpisujejo le podatki o kazenskih točkah, ki so izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami in sodbami o prekršku in tudi sodišče pri postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne odločbe. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
8. člen ZPP določa, da mora biti dokazna ocena (med drugim) skrbna. To pomeni, da mora biti preverljivo obrazložena, kar pa pomeni, da z izčrpno in poglobljeno, umno in razumno argumentacijo prepriča bodisi stranke bodisi sodišče druge stopnje. Po presoji višjega sodišča (ožja) obrazložitev sodišča prve stopnje o dejanski podlagi spornih poslov ni preverljivo obrazložena. To pa nadalje pomeni, da ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu skrbne dokazne ocene iz 8. člena ZPP.