spor majhne vrednosti - pobotni ugovor - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - izostanek odločitve o pobotnem ugovoru - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - nedopustnost pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Kadar sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga, naj pravdno sodišče izda dopolnilno sodbo (prvi odstavek 325. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka niti v pritožbi niti v posebni vlogi izdaje dopolnilne sodbe ni predlagala, zato tega ne more več storiti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 29, 29/2, 30.
najem poslovnih prostorov - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - fiktivna pogodba - pravica do izjave
Nalog za izpraznitev poslovnega prostora se lahko izda le, če ob zaključku glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka še zaseda oziroma uporablja zadevne poslovne prostore ter jih ni izročila tožeči stranki. Glede na to, da je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjala, da je bila najemna pogodba fiktivna, da poslovnih prostorov ni nikoli uporabljala, da jih je uporabljal le A. A., ki je bil v dejanskem razmerju s tožečo stranko, ta pa je že leta 2018 predal ključe in prenehal uporabljati poslovne prostore, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali tožena stranka poslovne prostore (še) uporablja ali zaseda ter čigave so stvari v teh prostorih in ali je A. A. res izročil ključe poslovnih prostorov v tajništvu tožeče stranke B. B.
Primopredajni zapisnik služi le ugotavljanju stanja stvari in prostorov ob njihovi vrnitvi, ni pa pogoj za to, da se poslovni prostor šteje za vrnjenega.
Ni bilo toženčevo le dokazno breme za dokazanost, da je te sporne mesečne najemnine izročil – plačal tožniku, ampak tudi trditveno breme, da navede okoliščine, v katerih je toženec tožniku izročil gotovinske zneske zatrjevanih plačanih najemnin za vsakega od navedenih mesecev.
trditvena podlaga - prekluzije - preživnina za otroka - ocena potreb - določitev višine preživnine za otroka
Navedbe toženke niso bile prepozne (zaradi prekluzije - glej 286. člen ZPP). Najprej iz razloga, ker se je z izdajo delne sodbe, s katero je bilo pravnomočno odločeno, da se otroka dodelita tožniku v varstvo in vzgojo, določeni pa so bili tudi stiki toženke z otrokoma (tožnikovemu tožbenemu zahtevku je bilo ugodeno, identičen zahtevek toženke iz nasprotne tožbe pa je bil zavrnjen), zgodil "preobrat" v postopku oziroma se je vzpostavila procesna situacija, ko je sodišče prve stopnje šele začelo osredotočeno voditi postopek v zvezi z ugotavljanjem preživninskih potreb otrok in glede preživninske obveznosti toženke. Iz teh razlogov se reševanje spora tudi ne bi zavleklo, če bi sodišče prve stopnje upoštevalo te navedbe toženke (glej tretji odstavek 286. člena ZPP).
Pri odločanju o preživninski obveznosti staršev imajo izkustvena pravila, ob upoštevanju konkretnih okoliščin, pomembno težo, ko se presoja pravilnost logično racionalne strukture spoznanja o (ne)dokazanosti pomembnih dejstev, ki so jih navajale pravdne stranke.
stiki otroka - začasna odredba - korist mladoletnega otroka - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - postopek za oceno ogroženosti otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker niso bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi omogočale oceno, kako bo deklica ta čas doživljala neposredni stik z očetom, ni mogoče sklepati, da izvajanje takih stikov, četudi pod nadzorom CSD, ne bo za deklico bolj ogrožajoče kot njihovo neizvajanje.
Hitrost postopanja ne sme imeti prednosti pred otrokovo dobrobitjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00058401
ZPP člen 14, 163, 163/4, 253, 339, 339/1. OZ člen 171, 179, 182, 299, 299/2.
krivdna odškodninska odgovornost - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - prispevek oškodovanca k nastanku škode - deljena odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - ustno podajanje izvedenskega mnenja - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zakonske zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških
Fotografiranje je bilo tožnikov odziv na toženčev napad, zato pritožbenemu stališču o tožnikovem prispevku k nastali škodi ni mogoče pritrditi. Sicer pa grobega fizičnega in verbalnega nasilja kakršnokoli nenasilno dejanje (fotografiranje) ne opravičuje.
Ni bistveno, na kakšen način je do poškodb prišlo: zaradi direktnega udarca z ročajem motike ali zaradi tožnikovega padca, ki ga je zakrivil toženec.
V sodni praksi je že utrjeno stališče, da je odsotnost ustno podanega izvedenskega mnenja procesna kršitev le v primeru, če je stranka podala trditve, glede katerih bi bilo izvedenca treba zaslišati, ali če so te povzročile dvom v pravilnost in popolnost pisnega menja oz. niso bile pavšalne, neobrazložene. Ker bi bilo v obravnavnem primeru ustno podajanje mnenja – glede na podane pripombe – le podvajanje pisnega menja, je bila zahteva za ustno podajanje mnenja upravičeno zavrnjena.
OZ člen 335, 335/3, 341, 341/1, 1050, 1050/1. ZOR člen 262, 262/4, 354, 354/1, 361, 361/1, 376, 376/3. ZPP člen 2, 309a. ZJZP člen 141.
delna neizpolnitev pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - kondikcijski zahtevek - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - odločanje v mejah zahtevka - pripoznava zahtevka - poravnalna ponudba - kapitalizirane obresti - konkretiziranost revizijskih navedb
Pri vseh položajih naknadne (objektivne) nemožnosti izpolnitve obveznosti obveznost, katere izpolnitev je postala nemogoča, preneha. To je tudi edino smiselno, saj je že po naravi stvari izpolnitev objektivno nemogoče obveznosti nemogoča. Zato s tem, ko obveznost zaradi naknadne nemožnosti njene izpolnitve preneha, nastane položaj neizpolnitve obveznosti v ožjem pomenu. Upoštevajoč pojasnjeno je okoliščina iz čigave sfere izvira vzrok nemožnosti izpolnitve oziroma kdo je odgovoren za nemožnost izpolnitve bistvena le z vidika možnosti in utemeljenosti uveljavljanja nadaljnjih (drugih) pravnih posledic naknadne nemožnosti izpolnitve, ne pa tudi glede samega prenehanja objektivno nemogoče obveznosti.
Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da je pravni temelj za zahtevek na podlagi pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi neizpolnitve pogodbe pridobila šele z odstopom od pogodbe 19. 12. 2019. Obveznost tožene stranke je namreč zaradi objektivne nemožnosti izpolnitve prenehala že z uveljavitvijo ZJZP in ne šele z odstopom od pogodbe.
Tožena stranka je s tem, ko je v dopisu izjavila, da je pripravljena izplačati vložek, pripoznala le dolžnost plačila nesporne obveznosti, ne pa tudi morebitnih obveznosti, o katerem so še potekala pogajanja. Zato v tem primeru ni mogoče zaključiti, da pripoznava predstavlja poravnalno ponudbo v smislu 309.a člena ZPP.
Ker sodišče na zastaranje zahtevkov ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na konkretiziran ugovor stranke, pritožbeno sodišče ob odsotnosti konkretnega ugovora tožene stranke morebitnega zastaranja kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti pri odločitvi ne sme upoštevati.
V zvezi s tremi kršitvami od očitanih osmih je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali gre za hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepno (namenoma) ali iz hude malomarnosti, da bi lahko predstavljale razlog za izredno odpoved v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. To so kršitve, povezane z napačnim vnosom sklicev pri knjiženju računov in izdelavi univerzalnih plačilnih nalogov za stranko D., d. o. o. (peta kršitev), napačnim kreiranjem bančnega računa dobavitelja stranke F., d. o. o. (šesta kršitev) in napačnim knjiženjem prehrane ter reprezentance, napačnim knjiženjem računa št. ... družbe G., d. o. o., in napačnim knjiženjem računa št. ... za program H. (osma kršitev; pri tej kršitvi, v zvezi s katero sodišče prve stopnje ni ugotovilo zahtevane stopnje krivde, gre za očitano nestrokovno delo). Presodilo je, da te kršitve niti vsaka sama zase niti vse skupaj ne predstavljajo zakonitega razloga za izredno odpoved, in da ni izpolnjen nadaljnji pogoj za zakonito izredno odpoved, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051982
KZ člen 1, 243, 243/1. ZTFI člen 382, 382/1-1. ZKP člen 428, 428/2. KZ-1 člen 2.
notranja informacija - zloraba notranje informacije - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - dopolnilna norma - zloraba - pojem zlorabe - obarvani naklep - pridobitev koristi - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - predsednik uprave družbe - privilegiran položaj - nakup delnic - čas nakupa - čas seznanitve z notranjo informacijo
Glede na zgodovinsko in namensko razlago določbe 243. člena KZ ter naravo kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije je zloraba notranje informacije podana takrat, ko je storilcu mogoče očitati, da je notranjo informacijo naklepno uporabil tako, da je sebi ali tretji osebi zagotovil privilegiran položaj nasproti drugim vlagateljem na trgu, z namenom, da bi sebi ali tretji osebi zagotovil korist.
Če bi imel obdolženec namen vzpostaviti svoj privilegiran položaj na trgu nasproti drugim udeležencem, da bi si zagotovil korist, bi informacije o odličnem poslovanju zadržal zase, dokler ne bi sam kupil delnic, oziroma bi delnice kupil takoj ali čim prej po izjavi za medije, saj bi tako pridobil korist v kar se da najvišji vrednosti.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - invalidska upokojitev
Odločba ZPIZ o invalidski upokojitvi tožnika je postala pravnomočna in izvršljiva 23. 12. 2020. Tožnik je bil do tega dne pri toženki prijavljen v obvezna zavarovanja, od 24. 12. 2020 pa je zavarovan kot invalidski upokojenec in je prejemnik invalidske pokojnine. Pogodba o zaposlitvi je med strankama prenehala veljati dne 23. 12. 2020 na podlagi prvega odstavka 119. člena ZDR-1, ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko je odločba o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala pravnomočna.
Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi utemeljeno zaključilo, da izvršitev kazni zapora ob koncu tedna pri obsojencu ne bi doseglo namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako pa takšna nadomestitev tudi ne bi delovala generalno in specialno preventivno, niti ne v smeri resocializacije storilca, saj ga navedeno ne bi odvračalo od morebitnega podobnega ravnanja v prihodnje.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - vložitev predloga za izvršbo - škoda - zamuda pri plačilu odškodnine
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo predstavljajo določila 1. odstavka 131. člena OZ o krivdni odškodninski odgovornosti in to materialno pravo tudi pravilno uporabilo, ko je toženki naložilo plačilo nadaljnje odškodnine v višini 150,00 EUR, ki jo predstavljajo zaradi neutemeljeno sproženega izvršilnega postopka nastali stroški blokade računa pri P. d.d. v višini 38,00 EUR in stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka v višini 112,00 EUR, saj ni sporno, da toženka te škode tožniku do izteka roka za prostovoljno plačilo, ki ji ga je tožnik podelil v zahtevku z dne 17. 5. 2018, toženka pa ga je prejela najkasneje dne 20. 5. 2018, ni poravnala.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - življenjska skupnost - čustvena navezanost - medsebojna pomoč zakoncev
Za izpolnjenost izvenzakonske skupnosti biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, (1.) da je med partnerjema obstajala življenjska skupnost, po vsebini enaka zakonski skupnosti, (2.) notornost njune takšne skupnosti tudi v očeh drugih in (3.) da njuno notranje čustveno razmerje temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči in ga oba partnerja dojemata kot njun partnerski odnos.
Toženci trditev o tem, da bi naj med tožnikom in zapustnico konec leta 2017 prišlo do spora, po katerem tožnik zapustnice ni obiskoval nekaj mesecev, pred sodiščem prve stopnje sploh niso podali. Zato pa izpovedba drugotoženke in nekaterih prič, ki so o takšnem sporu izpovedovale, ne morejo dopolniti oziroma nadomestiti takšne pomanjkljive trditvene podlage tožencev in sodišče takšnih dejstev ni bilo dolžno (oziroma ni smelo) ugotavljati.
Pritožbene navedbe in njena ocena prezadolženosti družbe E. d.o.o., ki nasprotuje oceni sodišča prve stopnje o tem, ali je bila v času obdolženčevega ravnanja navedena družba prezadolžena, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne morejo omajati iz že navedenih razlogov, ker obtožba obdolženčevo preslepitveno ravnanje konkretizira le s trditvijo, da je pri sklenitvi posla v mesecu juniju 2012 prokurista preslepil s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem, da ne bodo mogle biti izpolnjene, ko mu je zamolčal, da je družba E. d.o.o. v slabem finančnem položaju, saj je imela od 19. 9. 2021 blokirana transakcijska računa in mu je zamolčal njeno prezadolženost ter da zato obveznosti ne bo mogla poravnati, kar pa je v obtožbi konkretizirano le z blokado računov družbe, ki je nastopila tri mesece kasneje. Ker druge okoliščine, ki bi kazale na slabo finančno stanje družbe v juniju 2012, ko bi naj obdolženec zamolčal prezadolženost družbe, prav tako pa ne druge okoliščine, ki bi kazale na njegov preslepitveni namen, v opisu kaznivega dejanja niso navedene, sodišče prve stopnje pa bi ravnalo obdolžencu v škodo, če bi samo te okoliščine ugotavljalo in jih pojasnjevalo v obrazložitvi sodbe ter z njimi utemeljevalo njegov preslepitveni namen, so pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za drugačno oceno dejanskega stanja obravnavane zadeve in odločitev prvostopenjskega sodišča, neutemeljene.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 31, 31/1, 251, 251/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - ponarejanje listin
Zmoten je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do vseh znakov kaznivega dejanja iz prvega odstavka 251. člena KZ-1. V izpodbijanem delu sodbe (25., 30., 33., 34. točka obrazložitve) so natančno opisana izvršitvena dejanja tožnika (pridobil podpise pogodbenikov družbe E. iz programa F., jih natisnil, obrezal dele s podpisom in jih nalepil na naštete listine, te fotokopiral), s katerimi je po pravilnem zaključku prvostopenjskega sodišča spremenil prave listine z namenom, da jih uporabi kot prave, kar je nato dejansko tudi storil s tem, ko jih je poslal E..
odškodninsko pravo - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - višina denarne odškodnine
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnik v prometni nesreči utrpel zlom dvanajstega rebra na levi strani z minimalnim premikom odlomkov ter udarnino in odrgnino desnega kolena. Celotna denarna odškodnina iz naslova nematerialne škode znaša 5.000,00 EUR, kar v času sojenja predstavlja 3,9 povprečnih neto plač. Upoštevaje sodno prakso (glej primer II Ips 523/2000,II Ips 52/2000, VSL I Cp 558/2016) je prisojena denarna odškodnina pravična in tudi ustrezno umeščena v razpon odškodnin, prisojenih za zelo lahke primere. Sodišče prve stopnje je materialno pravo (179. člen OZ) uporabilo pravilno.
odškodninska odgovornost države - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - koncesijsko razmerje - razmejitev pristojnosti med državo in občino - odvzem koncesije - pristojnost za izvajanje nadzora - pristojnost inšpektorja - ukrep socialne inšpekcije - koncedent - vzročna zveza
Ključno vprašanje v obravnavanem primeru je razmejitev pristojnosti glede socialno varstvene službe pomoči na domu med državo in občino. Samo občina kot koncedent je lahko tista, ki odvzame koncesijo za opravljanje javne službe pomoč družini na domu in ne socialna inšpekcija. Pristojnost socialne inšpekcije je omejena zgolj na predlog pristojnemu občinskemu organu, da začne postopek za prekinitev koncesijske pogodbe. Držijo sicer pritožbene navedbe, da zakon ni predvideval, da socialna inšpekcija naloži odvzem koncesije z odločbo. Zakon omenja le predlog. Vendar takšno postopanje inšpektorja, tudi če mu je mogoče očitati protipravnost, ne more biti v nobeni vzročni zvezi s plačili, ki jih je izvedla tožeča stranka. Plačila so temeljila na pravno formalno veljavnem pogodbenem koncesijskem razmerju in ne na postopkih ali odločbah socialne inšpekcije.
Tožeča stranka si napačno razlaga materialno pravo v smislu, da je lahko začela postopek za odvzem koncesije šele, ko je postala odločba socialne inšpekcije z dne 9. 11. 2015 (s katero je bilo tožeči stranko naloženo, da začne postopek odvzema koncesije) dokončna. Postopek odvzema koncesije bi tožeča stranka lahko začela takoj, ko se je seznanila z obstojem razlogov po 47.l členu ZSV, to pa je bilo že v letu 2015. Predhodna odločba ali predlog socialne inšpekcije namreč ni nikjer določena kot predpostavka za začetek postopka odvzema koncesije. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vzročna zveza med očitano protipravnostjo in škodo v danem primeru ni podana.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
invalidnina za telesno okvaro - telesna okvara - vzrok telesne okvare
Vzrok 60 % TO je v sodnem postopku le še dodatno potrjen z izvedenskim mnenjem z dne 8. 7. 2019, dopolnilnim z dne 11. 11. 2019 in dne 21. 6. 2020 podrobno povzetim v prvostopenjski sodbi. V sodno izvedenskem mnenju, podanim na podlagi listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda je dovolj objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je omejena gibljivost desnega kolka in levega kolena posledica bolezni in ne poškodbe pri delu leta 1980.
Iz vseh navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izpodbijani zavrnilni odločbi zakoniti, na temelju 81. člena ZDSS-1 tožbeni zahtevek na njuno odpravo utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do invalidnine za 60 % TO zaradi bolezni, saj ni dokazano, da je TO posledica poškodbe pri delu.
Iz pogodbe nikjer ne izhaja, da mu je podelila pooblastilo za posredno zastopanje, medtem ko ima upravnik, če ni v pogodbi drugače določeno, pooblastilo za neposredno zastopanje etažnih lastnikov (glej 27. člen SZ in 68. člen SZ-1). Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je konkretne sporne posle družbaj sklenila v imenu in za račun toženke.