GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00050609
OZ člen 39, 39/1, 39/2, 46, 86, 94, 95. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/2, 16/7. ZZK-1 člen 243.
zadruga - družbena lastnina - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov - neodplačna pridobitev - ex lege prenos v last države - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - nasprotovanje prisilnim predpisom - nasprotovanje moralnim načelom - pravni temelj - namen pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - dopustna kavza - zmota - izpodbojnost pogodbe - nekonkretizirane trditve
S podpisom Pogodbe je tožeča stranka smiselno priznala obstoj lastninske pravice na spornih nepremičninah toženi stranki, zato je bil tudi opravljen zakonsko predviden prenos v njeno last, ki se je izvedel s Pogodbo. Drugačne trditve tožeče stranke sedaj v tem postopku zato ne morejo pomeniti, da je Pogodba v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato nična.
Pritožnica kavzo (podlago) pojmuje kot pravno podlago, kar je pravno zmotno. Iz prvega odstavka 39. člena OZ izhaja, da mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago (razlog). Vendar izraz podlaga ne pomeni pravnega temelja (titulus iuris), temveč glavni namen oziroma razlog obveznostne pogodbe (causa finalis) in iz nje izvirajočega obveznostnopravnega ali obligacijskega razmerja, pri tem pa v samo kavzo vdirajo tudi motivi za nastanek pogodbe.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 47, 47/4, 48, 49, 50, 51, 52.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zelo zahtevno izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Pritožba opozarja, da za izdelavo skice študij spisa ni bil potreben. Iz spisovne dokumentacije tudi ne izhaja, da bi bil izvedencu spis predložen na vpogled. Ker je tudi stroškovnik izvedenca v zvezi s to postavko vsebinsko prazen - izvedenec se sklicuje le na 48. člen Pravilnika - je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi sledilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se ta postavka izvedencu ne prizna.
Tudi glede postavke, ki se nanaša na izdelavo izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, je stroškovnik vsebinsko prazen, saj je naveden le 47. člen Pravilnika. Pritožba utemeljeno opozarja, da izvid/skica obsega le eno A4 stran. Po zatrjevanjih pritožbe je izvedenec lahko uporabil elaborate predhodnih meritev na tem območju. Izvedenec je imel možnost, da se opredeli do pritožbenih zatrjevanj, vendar te možnosti ni izkoristil. Pritožbeno sodišče zato sledi pritožniku, da je pisni izvid moč oceniti kot manj zahtevnega.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 122, 122/1, 224, 224/1, 224/2-3, 244, 244/1, 275, 275/3, 277, 277/1, 278, 278/2, 325, 325/1, 331, 331/1, 344, 363, 363/2. ZNP člen 21, 32, 32/1. OZ člen 255, 255/1, 259, 259/2, 260. ZZK-1 člen 243, 243/2-1. ZS člen 3.
prodaja nepremičnine - procesna legitimacija za pritožbo - pravočasnost pritožbe - dovoljenost pritožbe - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izpodbojni zahtevek - darilna pogodba - neodplačno razpolaganje - povračilni zahtevek poZFPPIPP - relativna neučinkovitost izpodbitega pravnega posla - izbrisna tožba - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - dolžnik vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo - premoženje stečajnega dolžnika - stečajna masa - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - premoženje tretjega
Odločilno dejstvo pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o prodaji, je okoliščina, da dolžnik ni imetnik (so)lastninske pravice na navedenih nepremičninah. Zemljiškoknjižni lastniki nepremičnega premoženja, ki je predmet prodaje v tem postopku, so tretje osebe. Po pravnomočni sodbi so ti dolžni dopustiti izvršbo, vsak na svojem deležu podarjenih nepremičnin, za izterjavo terjatve, ki izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi. Do izterjave te terjatve lahko pride torej zgolj v izvršilnem postopku. Po določbah ZFPPIPP se lahko v stečajnem postopku prodaja (zgolj) premoženje stečajnega dolžnika.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - nepoštenost ravnanja
Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da lahko verjame, da je imela dolžnica finančne težave zaradi težkih življenjskih preizkušenj, vendar pa kljub temu ni mogoče nuditi sodnega varstva njenemu ravnanju, ki ni bilo vestno niti pošteno do upnikov. Prevzemala je namreč obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim stanjem.
Navedbe o tem, da je izgubila moža in ostala sama z mladoletnima otrokoma in da ima psihične ter fizične zdravstvene težave, so sicer žalostne in jih pritožbeno sodišče razume, vendar pa ne morejo opravičevati njenega ravnanja, ki ni bilo pošteno niti vestno in ne more iti na breme upnikov. Sodišče je zavezano soditi po ustavi in zakonih, kar pomeni, da ne sme sprejemati odločitev, ki ne bi temeljile na ugotovljenih dejstvih in v tem primeru ZFPPIPP, četudi lahko razume težko situacijo, v kateri živi dolžnica.
odlog izvršbe - posebej utemeljeni razlogi - nepremičninska izvršba
Velika verjetnost popolnega poplačila terjatve v trimesečnem obdobju, za katero se v primerih iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ na podlagi šestega odstavka 74. člena ZIZ izvršba lahko odloži, bi sicer lahko bila posebej upravičen razlog za odlog izvršbe. Končni namen izvršbe na nepremičnine namreč ni prodaja nepremičnine, ampak poplačilo upnika. Če je zelo verjetno, da bo poplačilo v kratkem času, v katerem tudi izvršba na nepremičnine sicer ne bi bila realizirana, mogoče doseči brez posega na dolžnikove nepremičnine, upoštevaje tudi dejstvo, da je izvršba na nepremičnine neizogibno povezana z relativno visokimi stroški cenitve, ki nenazadnje znižujejo poplačilo glavne terjatve upnika iz sredstev, dobljenih s prodajo nepremičnine, takšno dejstvo po prepričanju pritožbenega sodišča lahko predstavlja posebej upravičen razlog za odlog izvršbe.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 111, 111/4, 133, 133/1, 142, 142/4.
fikcija vročitve - fikcija vročitve nastopi v soboto - prepozen ugovor dolžnika
Fikcija vročitve nastopi že s pretekom zadnjega, t.j. 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. dan po puščenem obvestilu (prim. sklep II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012). Vrhovno sodišče RS je v dne 14. 1. 2015 sprejetem načelnem pravnem mnenju, ki mu sledi tudi sodna praksa, zavzelo stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določbe četrtega odstavka 111. člena ZPP, po katerem se, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika. To pomeni, da lahko fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali na drug dela prost dan v Republiki Sloveniji. Dan, ko je naslovniku pisanje puščeno v nabiralniku, pa na začetek teka roka za opravo procesnega dejanja ne vpliva.
Iz pogodbe nikjer ne izhaja, da mu je podelila pooblastilo za posredno zastopanje, medtem ko ima upravnik, če ni v pogodbi drugače določeno, pooblastilo za neposredno zastopanje etažnih lastnikov (glej 27. člen SZ in 68. člen SZ-1). Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je konkretne sporne posle družbaj sklenila v imenu in za račun toženke.
Določba 190. člena ZPP ureja materialno upravičenje strank, medtem ko peti odstavek 239. člena ZFPPIPP določa le upnikovo procesno legitimacijo za predlog za začetek stečajnega postopka. Le-ta je po 3. točki 231. člena ZFPPIPP izkazana, če je upnikova terjatev do dolžnika verjetna in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca, kar vse predstavlja procesno predpostavko za vodenje postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00051241
ZPP člen 5, 13, 98, 98/1, 105, 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDOdv člen 12, 12/1. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 235, 305, 305/4, 327, 331, 334, 335, 341, 345, 443.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - stečajni postopek - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - vročanje v stečajnem postopku - izčrpanje pravnih sredstev - pooblastilo za zastopanje - zastopanje države - neizvedba dokaznega predloga - dokazni predlog nasprotne stranke - predhodno vprašanje - pravna praznina - odločanje o stroških postopka
V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZDOdv, državno odvetništvo pred sodišči v Republiki Sloveniji zastopa državo in državne organe. Za zastopanje je državna odvetnica pooblaščena z zakonom, zato pooblastila za zastopanje ni potrebovala.
Pritožnik se ne more sklicevati na neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala toženka, saj dokazni predlog toženke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožnika. Tožnik je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sam tožnik navedel.
Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je odgovornost Republike Slovenije za nepravilno delo sodišča izključena, če oškodovanec ni izkoristil vseh pravnih sredstev, ki so mu bila na voljo. Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločitve sodišča, ki je ne izpodbija z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem in škodo.
Stroškovnika (toženke) tožniku ni bilo treba pošiljati v izjavo, ker za to ni nobenega razloga. V prvem odstavku 163. člena ZPP izrecno določa, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče brez obravnavanja, s čimer je zadoščeno izjemi od načela kontradiktornosti, ki je predpisano v 5. členu ZPP.
ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8. OZ člen 190, 190/1.
zamudna sodba - vročanje pisanj pravni osebi - pravilnost vročitve - dejstva v nasprotju z dokazi - vračilo predujma - odpadla pravna podlaga
Način vročanja sodnih pisanj pravni osebi (tudi v primeru osebne vročitve iz prvega odstavka 142. člena ZPP) je določen v prvem odstavku 133. členu ZPP. Vroča se ji tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za njegov sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Glede na dikcijo citirane določbe ZPP tako ne drži pritožbeni očitek, da je (osebna) vročitev pravilna le, če je sodno pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu za sprejem pisanj. Pravilna in enakovredna je tudi vročitev delavcu ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu družbe. Za utemeljenost pritožbe v tej smeri tudi ne zadošča očitek, da toženka ne ve, kdo je tožbo dejansko prevzel, saj toženka ne zatrjuje, da vročitev ni bila opravljena v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu družbe. Le v tem primeru namreč obstaja možnost, da ni bi bila vročena nekomu od zaposlenih (delavcu), ampak nekomu tretjemu.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - vročilnica - javna listina - dokazovanje z izvedencem grafologom - nezaložitev predujma za izvedenca - zloraba pravice
Toženka se spreneveda in zlorablja svoje pravice v postopku. Sama je predlagala dokaz z izvedencem, ker trdi, da ji tožba ni bila pravilno vročena, in ko je dobila poziv k založitvi predujma za izvedbo tega dokaza, ni mogla biti v nobenem dvomu, da se ta dokaz izvaja za ugotavljanje utemeljenosti njenega očitka. Presoja zakonitosti zamudne sodbe je šele odvisna od tega, zato ni nobenega razloga, da bi se sodba najprej razveljavila, nato pa bi se ugotavljalo, ali je za to bil podan utemeljen razlog. Katero sodišče je razčiščevalo utemeljenost njenega očitka, je za stranko nepomembno. Pritožbeno sodišče se je odločilo, da to zaupa prvostopenjskemu sodišču v okviru tretjega odstavka 346. člena ZPP. Če tega zakonskega določila pooblaščenec stranke ne pozna, to še ne pomeni, da je bila stranki kršena kakšna pravica. V nobenem primeru namreč ne bi smela popolnoma ignorirati poziva na založitev predujma za izvedbo dokaza, ki ga je predlagala.
ZPIZ-2 člen 4, 4/1.. ZPP člen 205, 208, 208/1.. URS člen 156.
nadaljevanje postopka - smrt tožnika - dediči
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da je v začetih sodnih postopkih potrebno dedičem omogočiti nadaljevanje prekinjenega postopka po smrti tožnika. To velja tudi za eventualno pripadajočo višjo denarno dajatev do uživalčeve smrti, ko premoženjska upravičenja iz priznane pravice preidejo na dediče. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP zakonito sklenilo, da prekinjeni postopek nadaljuje. Tako bi bilo dolžno postopati tudi, če se vdova na poziv ne bi odzvala ali odklonila vstop v postopek. Prekinjeni postopek je potrebno nadaljevati in odprt socialni spor zaključiti.
vpis spremembe družbenika v sodni register - poslovni deleži - pogoji za vpis v sodni register
Poslovni deleži so samostojni in v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZGD-1 v primeru, če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - odpust dolga - podaljšanje roka za plačilo - relevantno obdobje
Presoja sodišča, ali je v prepovedanem obdobju prišlo do prevzemanja nesorazmernih obveznosti, je odvisna od napolnitve tega vsebinsko nedoločenega pravnega pojma. Tak abstraktni dejanski stan je izpolnjen, če je dolžnik v prepovedanem obdobju sprejel novo ali dodatno obveznost oziroma če je soglašal s povečanjem obstoječih obveznosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za obnovo kazenskega postopka - razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi
Ker se zahteva za varstvo zakonitosti in zahteva za obnovo kazenskega postopka razlikujeta v predmetu odločanja in postopku, po katerem sta obravnavani je sodišče prve stopnje v ugotovljenem položaju ravnalo pravilno, ko je zgornjo vlogo najprej in očitno ločeno obravnavalo kot zahtevo za varstvo zakonitosti, sicer bi pritožnika v pravici do vložitve tega izrednega pravnega sredstva v nasprotju s prvim odstavkom 421. člena ZKP prikrajšalo. Pravilno je ravnalo še, ko je ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti prepozna, s čemer je dejansko odprlo prostor za obravnavo smiselno zatrjevane zahteve za obnovo kazenskega postopka, o kateri naj bo zaradi omenjene razlike v predmetu in postopku odločeno s posebno odločbo.
V tem kontekstu ne drži trditev pritožbe, da obveznost toženke (tudi v primeru razveze Sporazuma) obstoji še naprej in da ni omejena, zato kot porok odgovarja tudi za predčasno zapadlo obveznost glavnega dolžnika. Na obravnavano zadevo namreč zadeve VSRS III Ips 81/2004 z dne 9. 12. 2015 ni mogoče aplicirati. Res je, da sta se sedanji pravdni stranki v točki 3 dogovorili, da toženka odgovarja za celotno terjatev iz točke 2 Sporazuma in da njena obveznost "ugasne" ob poplačilu celotne terjatve z obrestmi in stroški. Nista pa (za razliko od zadeve VSRS III Ips 81/2004 z dne 9. 12. 2015, ko je takšen dogovor vsebovala kreditna pogodba) za primer razveze Sporazuma (ko sta pogodbeni stranki v skladu s prvim odstavkom 111. členom OZ sicer prosti svojih obveznosti) sklenili dogovora, da v primeru zamude in v posledici odstopnega upravičenja zapade v plačilo celotna obveznost iz Sporazuma. Ker torej Sporazum dogovora o predčasnem poplačilu obveznosti ne vsebuje, toženke kot poroka v primeru njegove razveze ne zavezuje.
priposestvovanje - predmet dedovanja - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje solastniškega deleža - posest - izvrševanje posesti
Ker lahko v primeru, ko ima več oseb posest na celotni nepremičnini, posamezen priposestvovalec pridobi solastninsko pravico na nepremičnini, ni videti razloga, da pokojna, kot tedanja solastnica hiše v deležu do 1/3, ob izvajanju dolgoletne mirne soposesti na celotni hiši, ne bi mogla priposestvovati (še) idealnega deleža do 1/6, na kar utemeljeno opozarjata tudi toženki.
obnova postopka - izvršilni postopek - neposredno izvršljiv notarski zapis
ZIZ dopušča možnost obnove postopka zgolj v dveh primerih: proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim je bilo naloženo, naj dolžnik poravna terjatev in proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne.
soglasje za plačilo stroškov - stroški stečajnega postopka - rezervni sklad - izločitvena pravica v stečajnem postopku - sredstva rezervnega sklada - upravljanje večstanovanjske stavbe - nov upravnik - temeljna načela stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov
Nujno je ugotoviti natančne zneske, ki predstavljajo sredstva rezervnega sklada, saj v tem primeru gre za pravice izločitvenih upnikov do sredstev rezervnega sklada. Glede pritožbenih izvajanj, da iz ugotavljanja analize izvršb ne bo imela koristi stečajna masa, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri stečajnem postopku ne gre za to, da imajo korist samo nekateri upniki, pač pa sta bistveni načeli stečajnega postopka, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP) in da je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov (47. člen ZFPPIPP). To pa niso le ločitveni upniki, pač pa tudi navadni, prednostni in izločitveni upniki.
Prav ima upraviteljica, ko navede, da je treba ravnati v skladu s Stanovanjskim zakonom, da se sredstva rezervnega sklada prenesejo na novega upravnika (61. člen SZ-1). Drugačno ravnanje namreč pomeni prekršek, ki bi ga moral v nasprotnem primeru kriti dolžnik. Tako ne držijo pavšalne navedbe upnika, da gre za zgolj stroške za stečajno maso in tudi ni sprejemljiv njegov predlog, da naj upraviteljica predlaga izločitvenim upnikom sredstev rezervnega sklada, da prevzamejo celotne terjatve in ob tem doplačajo (pavšalno) ocenjeni delež za terjatev, ki bi se nanašala na splošno maso oziroma da naj se naredi groba (najbrž mišljena) pavšalna razmejitev zneskov v terjatvah, ki se nanašajo na sredstva rezervnega sklada in na stroške upravljanja.