preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebne okoliščine
Na nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje (kar sicer brezuspešno, a vendarle primarno zatrjuje zagovornik) kazenskega zakona niti ni mogoče pravilno uporabiti. V postopku preklica pogojne obsodbe mora obsojenec izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki ju je prvemu in drugemu tožniku podala toženka 13. 5. 2020 na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 zaradi neupravičenega neprihoda na delo oziroma neopravljanja dela 6. 5. 2020, pri čemer jima je bilo zaradi neprihoda na delo 5. 5. 2020 izrečeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi po prvem odstavku 85. člena ZDR-1. Na podlagi izvedenih dokazov je zavzelo pravilno stališče, da sta odpovedi skladni z zakonom.
lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - prometna nesreča - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - domneva o obstoju vzročne zveze - domnevna baza - dokazna ocena - dokazno breme - izkaz verjetnosti
Tožnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da so zatrjevane tožnikove poškodbe verjetna posledica škodnega dogodka.
Tožnik s stopnjo verjetnosti domneve o obstoju vzročne zveze (t.i. domnevne baze) med škodnim dogodkom in nastalo škodo ni dokazal.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 40, 40/1, 40/1-2.
izvedenina - nagrada za delo izvedenca
Pritrditi je pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je vsem trem članom izvedenskega organa priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne zelo obsežne dokumentacije od 200 do 300 strani, čeprav je vsakemu članu izvedenskega organa priznalo še po 153,00 EUR za študij sodnega in upravnega spisa (od 200 do 500 strani). V izvedenskem mnenju z dne 29. 9. 2021 in dopisu k temu izvedenskemu mnenju z dne 8. 9. 2021 je pojasnjeno, da za zbiranje in študij dodatne dokumentacije (zdravstveni karton) zaprosi pri izbranemu zdravniku le prvo imenovani član komisije. Ker je razvidno, da je zdravstveni karton pridobil prvo imenovani član izvedenskega organa, to je prof. dr. C.C., je potrebno priznati sporno nagrado le v enkratnem znesku in ne vsakemu članu posebej. Preostalima članoma izvedenskega organa pa je bila priznana nagrada za študij sodnega in upravnega spisa v višini 153,00 EUR, kar ustreza postavki za spis v obsegu od 200 do 500 strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054850
URS člen 33. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 52b, 120, 120/4, 120/7. ZPP člen 105, 105/1, 165, 165/4, 214, 214/1, 286b, 292, 297č, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 354, 354/1, 355, 355/1, 358, 358-5. Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (Kodificirana različica) člen 12. Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 16.
pravica do zasebne lastnine - blagovna znamka - pravice iz znamke - uporaba znamke - razveljavitev blagovne znamke - resna in dejanska uporaba znamke - izbris in razveljavitev znamke - tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - Nicejska klasifikacija - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - načelo lojalne razlage prava EU
Pri presoji resne in dejanske uporabe znamke je potrebno presojati vse pomembne okoliščine uporabe znamke v pravno pomembne obdobju.
stopnja invalidnosti - končano zdravljenje - ustalitev posledic poškodbe
Ob ugotovitvi, da se posledice poškodbe niti v treh letih po nezgodi niso ustalile, je sodišče prve stopnje na podlagi splošnih pogojev stopnje invalidnosti pravilno ugotovilo glede na stanje po poteku tega roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00051632
KZ-1 člen 91, 91/2, 91/3. ZZUSUDJZ člen 2, 3, 3/1, 3/2. ZS člen 83, 83/3. ZKP člen 357, 357-4.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - materialni zastaralni rok - materialni in ne procesni rok - zavrnilna sodba v kazenskem postopku
Rok dveh let, v katerem mora biti (pravnomočno) končan postopek razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe, lahko postane relativiziran zaradi okoliščin, predvidenih v določbi tretjega odstavka 91. člena KZ-1, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. V obravnavanem primeru razlogi za to, da zastaranje ne bi teklo, niso bili podani na strani obdolženca v smislu njegove nedosegljivosti za državne organe, so pa nastopile okoliščine, nastale v zvezi z razglašeno epidemijo nalezljive bolezni Covid-19 na Območju Republike Slovenije in v zvezi s tem izdani predpisi, ki so vplivali na tek oziroma zadržanje zastaranja materialnega roka v obravnavani zadevi.
Pravna podlaga za zadržanje zastaranja kazenskega pregona v obravnavani zadevi je bila podana z uveljavitvijo in trajanjem veljavnosti določbe drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne (kar obravnavana zadeva glede na določbo tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih ni bila) in kar je dejansko podlaga za zadržanje zastaranja materialnih rokov. Določba prvega odstavka 3. člena navedenega zakona, ki je določala, da roki za uveljavljanje pravic v sodnih postopkih določenih z zakonom, ne tečejo, se nanaša na procesne roke.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/4, 14/4-2, 232, 232/4, 234, 234/4. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
začetek stečajnega postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - obstoj upnikove terjatve - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - domnevna baza - izpodbijanje domneve insolventnosti
Družbenik bi lahko uspešno izpodbil zakonsko domnevo, če bi trdil in dokazal, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnik s pritožbo ni zatrjeval niti dokazoval, zato z njo ne more uspeti. Le s trditvami o tem, da ima dolžnik na Madžarskem odprt račun in na njem dovolj denarnih sredstev za plačilo zapadlih obveznosti upnice, domnevne baze v konkretnem primeru s tem ni uspel izpodbiti.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - vrtec - zavestno delovanje
Vendar pritožbeno sodišče ne more slediti takšnim navedbam pritožnika, saj je sodišče prve stopnje v napadeni sodbi okoliščine, ko sta bila vnuka oškodovanke odpeljana iz vrtca in dana v rejniško družino, pravilno ocenilo, ko pri ravnanju obdolženk ni zasledilo takšnih nepravilnosti, ki bi potrjevale njuno zavestno nezakonito ravnanje.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - osebno vročanje - pravilno vročanje
Četrti odstavek 142. člena ZPP določa, da po preteku 15-dnevnega vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. V kolikor pa naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je bila toženka ustrezno opozorjena.
Skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ je določeno, da je potrebno pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, na kar je bil prvi dolžnik poučen tudi v pravnem pouku sklepa z dne 6. 11. 2020.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za napake - odprava napake na stroške podjemnika - stroški s sanacijo
Tožnik je upravičen do povračila stroškov, ki so bili potrebni, glede na predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je zavezal opraviti toženec, ne pa do stroškov, ki so v domeni drugih tožnikovih izvajalcev, na katerih je glavni razlog, zaradi katerih je prišlo do zamakanja in dvigovanja ploščic, ali pa do stroškov, s katerimi bi tožnik izboljšal lastnosti posla ali celo kvaliteto hiše.
vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov pridobitve - dokazna pravila - domneva - domneva o skupnih delih stavbe - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je tako uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin oziroma stavb, ki so bile zgrajene in na katerih je etažna lastnina nastala pred 1. 1. 2003, zato za odločitev v tem postopku niso pravno pomembne navedbe pritožnikov, v katerih se sklicujeta na različne zakone (SZ, ZPPLPS, ZLNDL...), na podlagi katerih bi po njuni presoji lastniki (pridobitelji) posameznih delov stavb že v preteklosti lahko dosegli vknjižbo svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Sodišče v tem postopku ne prekinja postopka zaradi spornih dejanskih vprašanj o predhodnem vprašanju in udeležencev ne napoti na pravdo, temveč v skladu z 18. členom ZVEtL-1 odloči samo v skladu z dokaznimi pravili in domnevami, ki jih določa ZVEtL-1 (24. člen ZVEtL-1). Po vzpostavitvi etažne lastnine v tem postopku lahko udeleženci in druge osebe uveljavljajo svoje pravice na skupnih in posameznih delih v pravdi oziroma drugih postopkih, odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine pa ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1). V skladu s svojim namenom ZVEtL-1 tako omogoči vpis lastninske pravice na delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, in olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki izhajajo iz določb ZVEtL-1. Ker gre pri tem zakonu za lex specialis v razmerju do Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), je v tem postopku izključena tudi uporaba tistega dela SPZ, ki ureja vprašanja etažne lastnine (t.j. V. dela SPZ).
Predlagateljičin pravni interes v konkretni zadevi izhaja neposredno že iz samega tožbenega zahtevka, saj je bila na podlagi sklepa Srg 2020/37436 z dne 30. 10. 2020 vpisana v sodni register kot članica organa nadzora, tožeča stranka pa s tožbo zahteva ugotovitev ničnost tega vpisa.
plačilo - zahtevek za plačilo - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe konkretno povzelo vsebino izvedenih dokazov in se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Navedlo je, katere dokaze in zakaj šteje za odločilne pri dokazovanju nekega dejstva in povzelo dele izpovedb strank in zaslišanih prič, ki so bile bistvene za sklepanje, da je imel tožnik v letu 2014, ko je bil v bolnišnici, doma 3.800 EUR gotovine, kar je ostalo od prodaje parcele (10.000 EUR) v letu 2010.
Da gre za lastno menico in ne za trasirano menico je v tem primeru jasno prepoznavno. Trasat v njej ni naveden (temveč je celo prečrtan), neposredno nad vnaprej natisnjenim besedilom "plačajte za to" pa je v rokopisu napisana beseda "plačamo". V obrazcu je torej jasno spremenjeno besedilo "plačajte za to" v obljubo plačila "plačamo".
ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 365, 365-3, 366.. ZEN člen 27.. SPZ člen 77, 78.
pravica do pritožbe - nejasna in nepopolna obrazložitev - evidentiranje nepremičnin - ureditev meje v nepravdnem postopku
V primeru, ko obstoji nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zaradi katerega preizkus sklepa ni mogoč, je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Sodna poravnava je akt dispozicije strank, vendar pa pritožba neutemeljeno zatrjuje, da v primeru, ko stranke sklenejo sodno poravnavo, določbe četrtega odstavka 15. člena ZST-1 ni mogoče uporabiti. Sodna praksa v zvezi z vprašanjem pravdnega uspeha strank, ki so v postopku sklenile sodno poravnavo, ni enotna. Pritožbeno sodišče pa zaključuje, da dejstvo, da stranke v pravdnem postopku sklenejo sodno poravnavo, ne more vplivati na (ne)upravičenost Republike Slovenije do povrnitve sodne takse. Določba četrtega odstavka 15. člena ZST-1 namreč vzpostavlja neposredno razmerje med stranko in državo. Sodišče mora tako od tožeče stranke po uradni dolžnosti izterjati sodno takso v obsegu njenega neuspeha v pravdi, zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je kljub sklenjeni sodni poravnavi pri vprašanju dolžnosti povrnitve sodne takse oproščene stranke, ocenjevalo pravdni uspeh strank.