• Najdi
  • 1
  • od 24
  • >
  • >>
  • 1.
    Položaj udeležencev v procesu ugotavljanja civilne in kazenske odgovornosti ter resocializacijski in preventivni učinek civilnih sankcij
    Pravosodni bilten 5/93 str.29
    VS032076
    1.1.1993
    Požun Joško
    ZOR člen 185, 189, 189/1, 189/2, 189/3, 189/4, 193, 194, 195, 196, 197, 199, 200. ZKP 59, 103, 103/1, 103/2, 104, 10471, 105, 106, 107, 108.
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    pravična denarna odškodnina - odškodnina za gmotno škodo - namen - zadoščenje - restitucija - sankcija - oškodovanec - premoženjskopravni zahtevek
  • 2.
    Zakon o gospodarskih družbah
    PP 15/93 str.4
    VS031931
    1.1.1993
    Škrbec Dušan
    ZGD člen 184, 214, 215, 218, 285, 292, 308, 359, 394, 409, 416, 450, 452 453, 457, 459, 501, 517, 532, 536, 552.
    STATUSNO PRAVO
    notarski zapis - notarski zapisnik - notarjevo potrdilo - statut - ustanovitveni akti
  • 3.
    "Divje privatizacije" - gospodarski spori?Ali pa: kdo vse so lahko subjekti gospodarskih sporov?Novi časi tudi sodiščem ne prizanašajo. Pojavljati so se začelispori, s katerimi se doslej še nismo srečevali. Novi prispevki krevolucionarnemu pravu so namreč prinesli nove naloge že notoričnopreobremenjenim starim sodiščem. S tem v zvezi pa so oživele tudifunkcije nekaterih organov, za katere v praksi (zlasti na področjugospodarskih sporov) skorajda nismo vedeli. Doslej nam je namreč zavsakdanjo rabo zadoščalo določilo 1. odstavka 77. člena ZPP (Opomba:Zakon o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ št. 4/77 - 35/91) kipravi, da je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba.Vendar pa posebni predpisi določajo, da so pravdne stranke lahko šenekateri drugi, ki pa jih ne moremo uvrstiti ne med fizične ne medpravne osebe. (Opomba: Glej 2. odstavek 77. člena ZPP) To so javnitožilec, (Opomba: Ustava RS govori o državnem tožilcu (135. in 136.člen)) javni pravobranilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja,ki kot institucije niso osebe. Vsem trem organom pa posebni predpisidovoljujejo, da samostojno nastopajo v pravdi in to (samo) na aktivnistrani kot tožniki. Procesna legitimacija omenjenih organov je zelonatančno določena in omejena. Preširokemu tolmačenju pooblastiljavnega pravobranilca, na primer, je že naredila konec odločbaVrhovnega sodišča RS III Ips 10/93 z dne 31.3.1993. (Opomba:Neobjavljena).Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Opomba: Uradni list RS,št. 55/92, 7/93 in 31/93) je najnovejši tak predpis, ki daje aktivnolegitimacijo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da začne predsodiščem postopek za ugotovitev ničnosti ali za izpodbijanjeposameznih dejanj ali pogodb, sklenjenih v škodo družbenega kapitala.(Opomba: Glej 50. člen tega zakona). Javni pravobranilci sopooblaščeni, da na podlagi določila 2. odstavka 10. člena Zakona oprometu z nepremičninami (Opomba: Uradni list SRS in RS št. 19/76 ...5/91) izpodbijajo pogodbe o prenosu nepremičnin. Javni tožilci pasmejo zahtevati ugotovitev ničnosti pogodb po določilu 2. odstavka109. člena ZOR. (Opomba: Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni listSFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89). (Seveda to niso vsa pooblastilaomenjenih organov, pač pa le tista, ki so v zvezi s prvim delomnaslova prispevka.)V praksi sodišč se je s tem v zvezi pojavilo vprašanje: kakšne vrstepa je spor, kjer eden od omenjenih organov "napade" pravno osebo? Po(še nezapisanih) stališčih nekaterih praktikov naj bi šlo v takihprimerih za gospodarski spor. Temu pa seveda drugi (malce pozno)nasprotujemo. Treba je priznati, da dosedanja praksa na navedenovprašanje ni bila posebej pozorna. Redke primere zadev te vrste sodoslej reševali tako civilni kot gospodarski oddelki rednih sodišč.Problema pa očitno tudi niso zaznale prizadete pravdne stranke, sajni evidentiran primer, ko bi se katera prav zato pritožila alivložila revizijo. (Opomba: Napačna opredelitev vrste spora ima lahkotežke posledice. Tako je npr. sestava senata na drugi stopnji vpostopku v gospodarskih sporih drugačna kot v rednem postopku (2.odstavek 493. člena ZPP). Nepravilna sestava sodišča pa pomenibistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odstavka354. člena ZPP. (Na nesmiselnost take ureditve sem že opozorila vzapisu: Še o načelu laičnosti v gospodarskih senatih višjih sodišč,PP št. 3/91 str.8).Kaj je gospodarski spor, ZPP ne pove. Definicije gospodarskega sporane dajeta niti v praksi najbolj upoštevana komentatorja ZPP Triva(Opomba: S. Triva, V. Belajec, M. Dika: Građansko parnično procesnopravo, Zagreb, 1986, str. 653-658) in Juhart (Opomba: J. Juhart:Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Ljubljana 1961, str. 613 -621). Zato pravzaprav ne preostane drugega, kot da rečemo, da so tospori, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Zadoločitev gospodarskega spora so na voljo trije kriteriji:personalni, kavzalni in mešani. Če pustimo ob strani spore zmednarodnim elementom, veljajo pravila o postopku v gospodarskihsporih v naslednjih primerih:1. v sporih, v katerih sta obe stranki družbenopolitični skupnosti,podjetji, organizaciji združenega dela, samoupravni interesniskupnosti ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti (Opomba:1. točka 489. člena ZPP). To naj bi bili spori med t.i. gospodarskimisubjekti in zato gre za opredelitev po personalnem kriteriju. Slednjiv praksi tudi prevladujejo.2. v sporih, ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju ter ponotranjih vodah, in v sporih, za katere velja plovbno pravo (plovbnispori), razen sporov o prevozu potnikov (Opomba: 2. točka 489. členaZPP). Primer, ko gre torej za kavzalni kriterij.3. v sporih, ki izvirajo iz medsebojnih gospodarskih razmerijimetnikov obratovalnic in drugih posameznikov, ki opravljajo kotregistriran poklic kako gospodarsko dejavnost, oziroma iz medsebojnihgospodarskih razmerij teh oseb in pravnih oseb iz 1. točke 489. členaZPP (Opomba: 489.a člen ZPP). Pri te vrste sporih pa imamo mešanikriterij, ko so pomembni tako subjekti kot tudi vsebina spornegarazmerja.Iz nedvomno zastarelega in novi ustavni (gospodarski) ureditvineprilagojenega besedila ZPP (kar pa niti ni ovira pri iskanjustatusa omenjenih organov, potrebnega za uvrstitev med subjekterednega oziroma posebnega postopka) izhaja, da so subjektigospodarskih sporov taksativno našteti in ne morda primeroma. Širitevštevila subjektov torej ne pride v poštev. Ali lahko javnegapravobranilca ali katerega od ostalih dveh možnih tožnikov uvrstimomed katerega od naštetih subjektov iz prve točke 489. člena ZPP?(Najbrž ni dvoma, da uvrstitev med spore, razvrščene po kavzalnem inmešanem kriteriju ne pride v poštev.) Kot vidimo, jih ZPP posebej neomenja. Med subjekti gospodarskega spora so namreč naštete le pravnein samo izjemoma tudi fizične osebe. Sledi, da so torej subjektigospodarskega spora lahko le osebe (ne pa tudi "neosebe").Namesto zaključka - samo še želja glede bodoče ureditve področjagospodarskih sporov. Na vrnitev nekdaj priznanih specializiranihgospodarskih sodišč bomo morali, kot vse kaže, pozabiti (Opomba: Večo tem T. Dobrovnik-Zima: Specializirana gospodarska sodišča - da aline? PP št. 8/92, str. 6-7). Pred nami je nova (katera že po vrsti?)reorganizacija sodišč. Ker se spet omenjajo okrajna, okrožna in drugasodišča iz časov, ki še niso tako zelo daleč za nami, preostaja le šeupanje, da bo v novem ZPP glede gospodarskega spora spet prevladalmešani (lahko pa bi tudi objektivni), nad subjektivnim kriterijem. Tobi pomenilo vrnitev stare ureditve ne le v splošnem organizacijskempogledu temveč tudi v vsebinskem: ko spori, ki se tičejo nepremičnin(stvarnopravni) ponovno ne bi bili več gospodarski spori. Kot praviM. Dika (Opomba: Novo parnično procesno pravo, Zagreb 1977, str. 185)je bistveni razlog za obstoj posebnega postopka v gospodarskih sporihposebna narava materialnega prava, ki ga je treba uporabljati vgospodarskih sporih. Ta pa predpostavlja visoko stopnjospecializacije sodnikov in to ne samo glede poznavanja pravne temvečtudi glede poznavanja metajuridičnih disciplin.Tožbe, ki jih vlagajo prej obravnavani organi, tudi po vsebini nevsebujejo sporov iz medsebojnih gospodarskih razmerij. Največkrat soto tožbe, na ugotovitev ničnosti pogodb, ki sploh niso gospodarskepogodbe, kot jih definira določilo 2. odstavka 25. člena ZOR.
    PP 25/93 str.6
    VS032057
    1.1.1993
    Šorli Nevenka
    ZLPP člen 50. ZPN člen 10. ZOR člen 109, 109/2. ZPP člen 489, 489a.
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    pravdna stranka - gospodarski spor - opredelitev gospodarskega spora - subjekti gospodarskega spora - javni pravobranilec - sestava sodišča
  • 4.
    Zajedničke odredbe zakona o trgovačkim društvima
    PiP 3-4/93 str.169
    VS031771
    1.1.1993
    Parać Zoran
    ZGD.
    STATUSNO PRAVO
    gospodarske družbe - splošno - pravna oseba - firma - varstvo firme - dejavnost - sedež - zastopanje - sodni register
  • 5.
    Sistem socialnih denarnih dajatev in možnosti za spremembe
    PP 12/93 str.6
    VS031725
    1.1.1993
    Bubnov Škoberne Anjuta
    ZPIZ. ZZZPB. ZSV.
    SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    socialne denarne dajatve
  • 6.
    Pravnomočnost in dvakratno plačilo dolga
    Pravnik 9-10/93 str.464
    VS032041
    1.1.1993
    Šnajder Marjan
    ZOR člen 210, 212.
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    neupravičena pridobitev - pravila vračanja - dvakratno plačilo dolga (revizija)
  • 7.
    Svet Evrope in problemi kriminalitete
    PP 15/93 str.16
    VS031937
    1.1.1993
    Šelih Alenka
    -
    PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    Svet Evrope - kriminaliteta
  • 8.
    Vrnitev lastne udeležbeVprašanje:Delavec je plačal lastno udeležbo za stanovanje, ki pa ga jeizpraznil še pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona.Ali je podjetje dolžno vrniti lastno udeležbo po stanovanjskemzakonu, ali po sklenjeni pogodbi o plačilu, lastne udeležbe?Odgovor:Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice ni odkupil stanovanja, imapravico do povrnitve lastne udeležbe, ki jo mora lastnik povrniti vrevalorizirani vrednosti (153. člen stanovanjskega zakona, Ur.l. RS,št. 18/91-I). Pravico do vrnitve lastne udeležbe imajo torej vsiprejšnji imetniki stanovanjske pravice, ki se niso odločili za odkupstanovanja oziroma niso stanovanja odkupili. Zakon sicer izrecno neobravnava primerov, ko je bila plačana lastna udeležba za stnaovanja,iz katerih so se imetniki odselili že pred uveljavitvijo zakona, todanamen zakona je prav v tem, da se prejšnja razmerja v celotiodpravijo in da se ustrezno realizirajo tudi pravice in obveznosti vzvezi z lastno udeležbo. Prav zato ima po našem mnenju tudi prejšnjiimetnik stnaovanjske pravice, ki se je izselil iz stnaovanja pred19.10.1991 pravico do povrnitve lastne udeležbe, seveda pod enakimipogoji kot tisti imetniki stanovanjske pravice, ki so se odločili zaizselitev po uveljavitvi zakona ali pa so postali najemnikistanovanja.
    PP 26/93 str.27
    VS032085
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 153.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za stanovanje v družbeni lastnini - vrnitev lastne udeležbe če se stanovanje ne odkupi
  • 9.
    Zakon o varstvu terjatevSporne nejasnosti - in praktična izvedba
    PP 5-6/93 str.9
    VS031819
    1.1.1993
    Kocbek Marijan
    Zakon o varstvu terjatev v postopku preoblikovanja podjetij člen 1.
    LASTNINJENJE
    lastninjenje podjetij - varstvo terjatev
  • 10.
    Konstitucionalizacija evropskog prava:Novi pravni poredak u svjetlu američkog iskustva
    Zbornik PF Zg 1/93 str.5
    VS031667
    1.1.1993
    Rodin Siniša
    Pogodba o EES člen 85, 86, 87.
    PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    splošno - sodišče ES
  • 11.
    PSI V "PASJIH HOTELIH"Znano je, da pri nas še kar narašča število lastnikov psov, tako danekateri za našo metropolo že zaskrbljeno ugotavljajo, da v njej živiveč psov kot otrok. (Opomba: O enem od zagovornikov te teze innjegovih ukrepih piše M. Crnkovič: Nadure za moralo, Razgledi št. 21z dne 12.11.1993, str. 1.) (Trditve nasprotnikov psov, da gre tapojav prav na račun vse manjšega števila rojstev otrok, najbrž ne biprenesle ugotovitev kakšne znanstvene raziskave.) S povečevanjemobsega pasjereje pa nastajajo novi, povsem praktični problemi: kam spsičkom, ko gre gospodar na službeno pot, ali še huje - v bolnišnico.Tem problemom seveda sledijo še problemi pravne narave. Novi časi prinas pa so že prinesli rešitve za te praktične probleme, medtem ko zrešitvami pravnih še ne moremo biti povsem zadovoljni. Zaskrbljenilastniki imajo na izbiro že kar nekaj "pasjih hotelov" za svojenebogljenčke. Vendar v nekaterih primerih te storitve niso vednotake, kot bi jih lastniki smeli pričakovati. Tudi "hotelirji" imajonamreč lahko svoje probleme in težave, ki največkrat izvirajo izpomanjkanja izkušenj oziroma tradicije te vrste dejavnosti pri nas.Pred nedavnim je primer, ko je bil lastnik psa precej razočaran nad"hotelsko" storitvijo, obravnavalo tudi Častno sodišče priGospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani. (Opomba: Sklep št. 252.1- 25/93 z dne 14.7.1993 v zvezi s sklepom senata druge stopnje z dne24.9.1993).Gospodar se je s "hotelirjem" dogovoril za 14-dnevno varstvoafganistanskega hrta in odšel v tujino, odkoder pa se ni vrnilvpredvidenem roku, temveč je bivanje tam podaljšal še za trikrat po14 dni. Seveda so s tem nastali problemi najprej "hotelirju": kako doplačila storitve in kam s psom po poteku pogodbenega roka. Zapleta tevrste ob sklepanju pogodbe ni predvidel, tudi splošnih pogojevposlovanja še ni uvedel, saj podobnih problemov še ni imel niti nizanje slišal. Odločil se je, da poišče lastnika, pa je naletel le nanjegove sorodnike, ki o psu niso hoteli nič slišati. Eden od njih muje celo predlagal, naj ravna s psom po poslovniku podjetja. Nato seje pozanimal v Kinološkem društvu in ostal brez nasveta. Ker se jehotel psa, s katerim so mu dnevno nastajali novi, neplaniranistroški, na vsak način znebiti, je nato objavil oglas, da psa podari.In tako ga je tudi podaril edinemu interesentu, ki se je na oglasjavil in mu povrnil stroške, nastale z oskrbo psa. "Hotelir" je svojeprobleme rešil - na vrsto so prišli gospodarjevi. Po vrnitvi iztujine je presenečen ugotovil, da psa nima več. Ostal je brez psa inbrez denarja, da si kupi novega. Poklical je inšpekcijo, ki pa mu nimogla pomagati. Zadeva se je neuspešno končala tudi na načelni ravnipred že omenjenim sodiščem.Seveda sledi vprašanje: ali je res moralo priti do tako žalostnegakonca. In optimističen odgovor: sploh ne. Problem izvira iz hitrega,prav kipečega razvoja podjetništva pri nas, ki pa se rojeva breztradicije in ustreznega znanja. Znanje bi lahko podjetniki končnotudi uvozili, vendar največkrat niti ne vedo, kakšno znanje zarespotrebujejo. Tako pri obravnavani dejavnosti gotovo ne zadošča samopoznavanje dela s psi. Nujno potrebno je tudi nekaj malega pravnegaznanja o tem, kako skleniti pogodbo in kaj vse je treba v njejpredvideti. Seveda zato podjetnikom te vrste še ni potrebno zaposlitipravnika ali se preveč navezati na odvetnika, čeprav povsem brezsodelovanja pravnega strokovnjaka tudi ne bo šlo. Slednji lahkopomaga podjetniku pravno delo povsem poenostaviti z izdelavo tipskihpogodb (formularjev) ali pa s splošnimi pogoji poslovanja. Tako bo"hotelirju" ostalo več časa za ukvarjanje z gosti.Če pa podjetnik ne izbere nobene od ponujenih možnosti in sklepa samopreproste ustne pogodbe, kot je bila v obravnavanem primeru, potemmora poznati vsaj ureditev, ki jo za te vrste pogodb določa ZOR(Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 57/89).Kajti, če s pogodbo obligacijsko razmerje ni drugače urejeno (kadarje to dopustno), se zanj uporabljajo določila ZOR (Opomba: Primerjaj20. člen ZOR). Tu pa nastopijo resni pravni problemi. Kam splohuvrstiti pogodbe te vrste? ZOR namreč ureditve prav te specialnepogodbe ne vsebuje. Domače (Opomba: Pot do tuje sodne prakse jeprezahtevna; zlasti časovno) sodne prakse na to temo tudi nievidentirane, razen že omenjene odločbe Častnega sodišča. Vendar seodločbi tega sodišča nekoliko razhajata glede samega tipa pogodbe.Prvostopni senat se je glede pogodbe opredelil za shranjevalno,drugostopni pa se je odločil za specialnejšo obliko shranjevalnepogodbe in ocenil, da gre za skladiščno pogodbo (sklepa ne vsebujetaposebnih razlogov za opredelitvi). Katera rešitev je pravilna?Poglejmo definiciji obeh pogodbđS shranjevalno pogodbo se shranjevalec zavezuje, da sprejme stvar odpoložnika, da jo shrani in mu jo vrne, ko jo bo ta zahteval. (Opomba:1. odstavek 712. člena ZOR).S skladiščno pogodbo se skladiščnik zavezuje, da sprejme in shranidoločeno blago in ukrene, kar bo potrebno ali dogovorjeno za njegovoohranitev v določenem stanju, ter da ga na zahtevo položnika alidrugega upravičenca izroči, položnik pa se zavezuje, da mu bo za todal določeno plačilo. (Opomba: 1. odstavek 730. člena ZOR).Nobena povsem ne ustreza v obravnavanem primeru. Ne glede nauvrstitev sporne pogodbe pa je treba takoj poudariti, da v nobenemprimeru ne pride v poštev podaritev živali, potem ko za položnikanastopi upniška zamuda.Primerjava obeh pogodb pokaže precej razlik. Za shranjevalno pogodboplačilo storitve sploh ni predvideno in se tudi sicer od shranjevalcazahteva manj kot od skladiščnika. Ni dovolj, psa samo shraniti, sajpotrebuje še mnogo več: potrebuje strokovno oskrbo. Skladiščnapogodba pa je glede na predmet tipična gospodarska pogodba (Opomba:Po določilu 2. odstavka 25. člena ZOR so gospodarske pogodbe tistepogodbe, ki jih podjetja in druge organizacije in skupnosti, kiopravljajo gospodarsko dejavnost, ter imetniki obrtov in drugiposamezniki, ki v obliki registriranega poklica opravljajo kakšnogospodarsko dejavnost, sklepajo med seboj v opravljanju dejavnosti,ki so predmet njihovega poslovanja ali so v zvezi s takimidejavnostmi), ker se nanaša le na blago. Blago pa je ožji pojem odstvari, med katere bi lahko uvrstili tudi živali (kadar nepredstavljajo trgovskega blaga). Tudi sicer v praksi skladiščnepogodbe najpogosteje sklepajo pravne osebe, pri čemer pa ZOR opogodbeni stranki skladiščnika (ki je pravna oseba) ne govori intorej dopušča v vlogi položnikov tudi fizične osebe.Jasno je, da pogodba o oddaji psa v varstvo in oskrbo podjetniku nigospodarska pogodba. Glede na predmet pogodbe bi jo lažje uvrstilimed shranjevalne pogodbe, zlasti ker sme shranjevalec zahtevati tudiplačilo za svoj trud, če se ukvarja s sprejemanjem stvari v hrambo.(Opomba: Plačilo lahko zahteva tudi v nekaterih drugih primerih, kijih določa 720. člen ZOR). Vendar je po mojem mnenju treba v primeru,ko se podjetnik z varovanjem in oskrbo živali ukvarja kot s svojoglavno dejavnostjo, uporabiti določila ZOR o skladiščni pogodbi kotspecialnejši vrsti shranjevalne pogodbe. Pri obravnavani pogodbiprevladuje interes za strokovno opravljeno storitev, ki jo nudiskladiščna pogodba, nad zaupnostjo razmerja, katerega omogočashranjevalna pogodba. Ureditev skladiščne pogodbe, zlasti gledeskladiščnikovih obveznosti zato bolj ustreza naravi te pogodbe.Skladiščnik mora poleg tega, da blago shrani, ukreniti še vsepotrebno ali dogovorjeno, da ostane blago v določenem stanju. Zapravilno izpolnitev pogodbe mora skladiščnik poznati tudi lastnostiblaga in je zato posebej določeno, da mora položnik ob predaji blagadati vsa potrebna obvestila o njem in izjaviti, kolikšna je njegovavrednost (Opomba: Glej 2. odstavek 730. člena ZOR). Vse te podatke pamora pravzaprav imeti tudi "hotelir", da lahko v redu poskrbi zavarovanca. Torej ga mora lastnik psa nujno seznaniti z vsemiposebnostmi psa vključno z njegovimi "muhami". Ker pa predmet pogodbeni blago, ampak določena žival (species), bi ji lahko tudi reklispecialna skladiščna pogodba (s tem, da v vsakdanjem govoru gotovo nebo sprejet pravni izraz, ampak bo to še naprej le hotelska pogodba zapse in (ali) druge domače ljubljence).Kakšne rešitve pa ponuja ZOR našemu "hotelirju", če sprejmemostališče, da gre za specialno skladiščno pogodbo? Po določilu 2.odstavka 737. člena ZOR sme skladiščnik, če položnik ne dvigne blagapo izteku dogovorjenega roka ali če v pogodbi ni bil določen rok zahrambo, po izteku enega leta, na njegov račun prodati blago na javnidražbi; vendar pa mu mora prej sporočiti tak svoj namen in mu pustitidodaten rok najmanj osmih dni, da dvigne blago (Opomba: Podobnoureditev najdemo tudi v splošnem delu ZOR, ki bi prišla v poštev prishranjevalni pogodbi za primer upniške zamude: "Če stvar ni primernaza hrambo ali če so za njeno hrambo ali za njeno vzdrževanje potrebnistroški, ki so nesorazmerni z njeno vrednostjo, jo dolžnik lahkoproda na javni dražbi v kraju, določenem za izpolnitev, ali v kakšnemdrugem kraju, če je to v upnikovem interesu, in doseženi znesek poodbitku prodajnih stroškov položi pri sodišču tega kraja. Če imastvar dnevno ceno ali če ima v primerjavi s stroški javne dražbemajhno vrednost, jo dolžnik lahko proda pod roko" (1. in 2. odstavek333. člena ZOR). "V vsakem primeru mora dolžnik, kadarkoli je tomogoče, obvestiti upnika o nameravani prodaji, po prodaji pa odoseženi ceni in njeni položitvi na sodišču" (4. odstavek 333. členaZOR). Precej zahtevno in zlasti zamudno ureditev bi si skladiščnik vnašem primeru seveda lahko poenostavil, tako da bi se s pogodbodogovoril za ustreznejši postopek. (Vnaprej je tudi jasno, da se bodole redki lastniki strinjali kar s podaritvijo, kot je doletela hrta).Izkupiček, ki ga skladiščnik doseže na javni dražbi ni njegov.Skladiščnik proda blago v svojem imenu in za račun položnika. Sprejetim zneskom pokrije svoje terjatve iz skladiščne pogodbe instroške prodaje, ostanek pa mora položiti pri sodišču za položnika, vsmislu 333. člena ZOR (Opomba: I. Bukljaš in B. Vizner: KomentarZakona o obveznim (obligacionim) odnosima, 1.-4. knjiga, Zagreb 1979,str. 2306).Samo ravnanje, ki bi bilo v skladu z ZOR (ker ni bilo ničesar drugegadogovorjenega med pogodbenima strankama), bi torej lastnik hrta smelpričakovati v obravnavanem primeru od "hotelirja". In tako ravnanjese tudi sicer pričakuje od podjetnika kot profesionalne osebe, kiopravlja tipično izpolnitev, zaradi značilnosti katere je splohnastal določen tip pogodbe.Častno sodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrihposlovnih običajev, poslovne morale in odgovornosti članov Zbornice,tako da daje pobude in sodeluje pri sprejemanju aktov o dobrihposlovnih običajih, obravnava kršitve le-teh in njihove vzroke ter osvojih ugotovitvah in stališčih seznanja organe Zbornice." (Opomba:1. odstavek 47. člena Statuta Gospodarske zbornice Slovenije). Zdi pase, da je to sodišče zamudilo priložnost, da sodeluje prioblikovanju dobrega poslovnega običaja, po katerem se od podjetnikapričakuje, da stranko seznani s pravili za primer, da stvari ne biprevzela v pogodbenem roku in ko podjetnik ne namerava ukrepati podoločilih ZOR (Opomba: Kot dejanja, ki so v nasprotju z dobrimiposlovnimi običaji in poslovno moralo, se štejejo zlasti: - dejanjain postopki, s katerimi se kršijo ali izigravajo predpisi in uzance;- kršitve sprejetih obveznosti in dejanja, ki povzročajo ali utegnejopovzročiti škodo drugim organizacijam ali posameznikom; - drugekršitve pravil v medsebojnih razmerjih, ki ogrožajo pravice drugihali kako drugače prizadenejo njihove interese (48. člen Statuta GZS).(Sodišče je dalo prav "hotelirju", ki bo tako še naprej v dobri verirazveseljeval s podarjenimi psi tiste, ki berejo časopisne oglase inimajo radi živali te vrste.)
    PP 24/93 str.7
    VS032049
    1.1.1993
    Šorli Nevenka
    ZOR člen 712, 712/1, 730, 730/1.
    POGODBENO PRAVO
    hramba - žival - skladiščenje
  • 12.
    Stjecanje etažnog vlasništva
    Informator 4146-4147/93 str.20
    VS031699
    1.1.1993
    Belaj Vlado
    ZTLR člen 29. ZPDS člen 2, 3.
    STVARNO PRAVO
    etažna lastnina - pridobitev
  • 13.
    Dedna nevrednost zaradi 'pobega' iz države
    PP 20/93 str.30
    VS032038
    1.1.1993
    Zupančič Karel
    ZD člen 126, 126/1-5, 127, 127/2, 127/3. Ustava RS člen 33.
    DEDNO PRAVO
    dedna nevrednost - izogibanje obvezni vojaški službi - ustavnost
  • 14.
    Kakšen zahtevek ima prizadeta stranka po 133. členu ZOR?
    PP 18/93 str.29
    VS032002
    1.1.1993
    Krisper Kramberger Marija
    ZOR člen 133, 133/1, 133/4. ZPS člen 24, 28, 28-2.
    UZANCE - OBLIGACIJSKO PRAVO
    spremenjene okoliščine - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke za razvezo ali spremembo
  • 15.
    Novo hrvatsko pomorsko pravo uz prijedlog pomorskog zakonika
    Informator 4064/93 str.1
    VS031704
    1.1.1993
    Grabovac Ivo
     
    POMORSKO PRAVO
    predlog pomorskega zakonika
  • 16.
    Povezana podjetja in lastninsko preoblikovanje
    GV 25/93 str.90
    VS031887
    1.1.1993
    Pivka Hilda Maraija
    Zakon o gospodarskih družbah člen 460, 461, 462, 463, 464.
    STATUSNO PRAVO
    povezane družbe - vrste povazanih družb - družbe v večinski lasti in družbe z večinskim deležem - odvisna in obvladujoča družba - koncern in koncernske družbe - vzajemno kapitalsko udeležene družbe - holding
  • 17.
    Odvetnikov pogled na študij prava
    PD 5-6/93 str.763
    VS031982
    1.1.1993
    Plauštajner Konrad
    -
    SODSTVO
    izobraževanje pravnikov
  • 18.
    Prekinitev nosečnosti in pravica do življenja
    Pravnik 9-10/93 str.437
    VS032039
    1.1.1993
    Zupančič Karel
    ZZZDR člen 45.
    DRUŽINSKO PRAVO
    zakonska zveza - pravice in dolžnosti zakoncev - svobodno odločanje o rojstvih otrok
  • 19.
    Odkup stanovanjaVprašanje:Imetnica stanovanjske pravice živi več let s svojo daljno sorodnico(hči nečakinje) v skupnem gospodinjstvu. Ali ima sorodnica pravicoodkupiti stanovanje, saj je imetnica stanovanjske pravice starejšaoseba in stanovanja ne bo odkupila.Odgovor:Ožji družinski član lahko zahteva odkup stanovanja v družbenilastnini, če predloži pisno privolitev prejšnjega imetnikastnaovanjske pravice o tem, da mu prepušča sklenitev kupoprodajnepogodbe oziroma nakup stanovanja po 117. čl. stanovanjskega zakona(Ur.l. RS, št. 18/91-1). Ker zakon govori o pravici ožjegadružinskega člana, moramo upoštevati tudi definicijo, ki jo vsebuje otem, kdo je ožji družinski član, določba 1. odst. 6. čl. navedenegazakona. Definicija ožjega družinskega člana se glasi: 'Ožji družinskičlan je po tem zakonu zakonec lastnika ali oseba, s katero lastnikživi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, otrok oziromaposvojenec, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je lastnikstanovanja dolžan preživljati.Glede na tako opredelitev kroga ožjih družinskih članov, menimo, dasorodnica prejšnje imetnice stanovanjske pravice, ki sicer živi z njov skupnem gospodinjstvu, nima zakonske možnosti benificiranega odkupastanovanja, lahko pa stanovanje seveda odkupi do 19. oktobra 1993prejšnja imetnica stanovanjske pravice in ga morebiti tudi z oporokoprepusti svoji daljni sorodnici.
    PP 13/93 str.13
    VS031911
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 117, 6, 6/1.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za družbeno stanovanje - zahteva ožjega družinskega člana za sklenitev pogodbe
  • 20.
    Stanovi koji nisu predmet prodaje temeljem Zakona o prodaji stanovana kojima postoji stanarsko pravo
    Informator 4095/93 str.17
    VS031671
    1.1.1993
    Abramović Ljerka
    SZ člen.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - izjeme
  • 1
  • od 24
  • >
  • >>