Naslov

"Divje privatizacije" - gospodarski spori?Ali pa: kdo vse so lahko subjekti gospodarskih sporov?Novi časi tudi sodiščem ne prizanašajo. Pojavljati so se začelispori, s katerimi se doslej še nismo srečevali. Novi prispevki krevolucionarnemu pravu so namreč prinesli nove naloge že notoričnopreobremenjenim starim sodiščem. S tem v zvezi pa so oživele tudifunkcije nekaterih organov, za katere v praksi (zlasti na področjugospodarskih sporov) skorajda nismo vedeli. Doslej nam je namreč zavsakdanjo rabo zadoščalo določilo 1. odstavka 77. člena ZPP (Opomba:Zakon o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ št. 4/77 - 35/91) kipravi, da je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba.Vendar pa posebni predpisi določajo, da so pravdne stranke lahko šenekateri drugi, ki pa jih ne moremo uvrstiti ne med fizične ne medpravne osebe. (Opomba: Glej 2. odstavek 77. člena ZPP) To so javnitožilec, (Opomba: Ustava RS govori o državnem tožilcu (135. in 136.člen)) javni pravobranilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja,ki kot institucije niso osebe. Vsem trem organom pa posebni predpisidovoljujejo, da samostojno nastopajo v pravdi in to (samo) na aktivnistrani kot tožniki. Procesna legitimacija omenjenih organov je zelonatančno določena in omejena. Preširokemu tolmačenju pooblastiljavnega pravobranilca, na primer, je že naredila konec odločbaVrhovnega sodišča RS III Ips 10/93 z dne 31.3.1993. (Opomba:Neobjavljena).Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Opomba: Uradni list RS,št. 55/92, 7/93 in 31/93) je najnovejši tak predpis, ki daje aktivnolegitimacijo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da začne predsodiščem postopek za ugotovitev ničnosti ali za izpodbijanjeposameznih dejanj ali pogodb, sklenjenih v škodo družbenega kapitala.(Opomba: Glej 50. člen tega zakona). Javni pravobranilci sopooblaščeni, da na podlagi določila 2. odstavka 10. člena Zakona oprometu z nepremičninami (Opomba: Uradni list SRS in RS št. 19/76 ...5/91) izpodbijajo pogodbe o prenosu nepremičnin. Javni tožilci pasmejo zahtevati ugotovitev ničnosti pogodb po določilu 2. odstavka109. člena ZOR. (Opomba: Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni listSFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89). (Seveda to niso vsa pooblastilaomenjenih organov, pač pa le tista, ki so v zvezi s prvim delomnaslova prispevka.)V praksi sodišč se je s tem v zvezi pojavilo vprašanje: kakšne vrstepa je spor, kjer eden od omenjenih organov "napade" pravno osebo? Po(še nezapisanih) stališčih nekaterih praktikov naj bi šlo v takihprimerih za gospodarski spor. Temu pa seveda drugi (malce pozno)nasprotujemo. Treba je priznati, da dosedanja praksa na navedenovprašanje ni bila posebej pozorna. Redke primere zadev te vrste sodoslej reševali tako civilni kot gospodarski oddelki rednih sodišč.Problema pa očitno tudi niso zaznale prizadete pravdne stranke, sajni evidentiran primer, ko bi se katera prav zato pritožila alivložila revizijo. (Opomba: Napačna opredelitev vrste spora ima lahkotežke posledice. Tako je npr. sestava senata na drugi stopnji vpostopku v gospodarskih sporih drugačna kot v rednem postopku (2.odstavek 493. člena ZPP). Nepravilna sestava sodišča pa pomenibistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odstavka354. člena ZPP. (Na nesmiselnost take ureditve sem že opozorila vzapisu: Še o načelu laičnosti v gospodarskih senatih višjih sodišč,PP št. 3/91 str.8).Kaj je gospodarski spor, ZPP ne pove. Definicije gospodarskega sporane dajeta niti v praksi najbolj upoštevana komentatorja ZPP Triva(Opomba: S. Triva, V. Belajec, M. Dika: Građansko parnično procesnopravo, Zagreb, 1986, str. 653-658) in Juhart (Opomba: J. Juhart:Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Ljubljana 1961, str. 613 -621). Zato pravzaprav ne preostane drugega, kot da rečemo, da so tospori, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Zadoločitev gospodarskega spora so na voljo trije kriteriji:personalni, kavzalni in mešani. Če pustimo ob strani spore zmednarodnim elementom, veljajo pravila o postopku v gospodarskihsporih v naslednjih primerih:1. v sporih, v katerih sta obe stranki družbenopolitični skupnosti,podjetji, organizaciji združenega dela, samoupravni interesniskupnosti ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti (Opomba:1. točka 489. člena ZPP). To naj bi bili spori med t.i. gospodarskimisubjekti in zato gre za opredelitev po personalnem kriteriju. Slednjiv praksi tudi prevladujejo.2. v sporih, ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju ter ponotranjih vodah, in v sporih, za katere velja plovbno pravo (plovbnispori), razen sporov o prevozu potnikov (Opomba: 2. točka 489. členaZPP). Primer, ko gre torej za kavzalni kriterij.3. v sporih, ki izvirajo iz medsebojnih gospodarskih razmerijimetnikov obratovalnic in drugih posameznikov, ki opravljajo kotregistriran poklic kako gospodarsko dejavnost, oziroma iz medsebojnihgospodarskih razmerij teh oseb in pravnih oseb iz 1. točke 489. členaZPP (Opomba: 489.a člen ZPP). Pri te vrste sporih pa imamo mešanikriterij, ko so pomembni tako subjekti kot tudi vsebina spornegarazmerja.Iz nedvomno zastarelega in novi ustavni (gospodarski) ureditvineprilagojenega besedila ZPP (kar pa niti ni ovira pri iskanjustatusa omenjenih organov, potrebnega za uvrstitev med subjekterednega oziroma posebnega postopka) izhaja, da so subjektigospodarskih sporov taksativno našteti in ne morda primeroma. Širitevštevila subjektov torej ne pride v poštev. Ali lahko javnegapravobranilca ali katerega od ostalih dveh možnih tožnikov uvrstimomed katerega od naštetih subjektov iz prve točke 489. člena ZPP?(Najbrž ni dvoma, da uvrstitev med spore, razvrščene po kavzalnem inmešanem kriteriju ne pride v poštev.) Kot vidimo, jih ZPP posebej neomenja. Med subjekti gospodarskega spora so namreč naštete le pravnein samo izjemoma tudi fizične osebe. Sledi, da so torej subjektigospodarskega spora lahko le osebe (ne pa tudi "neosebe").Namesto zaključka - samo še želja glede bodoče ureditve področjagospodarskih sporov. Na vrnitev nekdaj priznanih specializiranihgospodarskih sodišč bomo morali, kot vse kaže, pozabiti (Opomba: Večo tem T. Dobrovnik-Zima: Specializirana gospodarska sodišča - da aline? PP št. 8/92, str. 6-7). Pred nami je nova (katera že po vrsti?)reorganizacija sodišč. Ker se spet omenjajo okrajna, okrožna in drugasodišča iz časov, ki še niso tako zelo daleč za nami, preostaja le šeupanje, da bo v novem ZPP glede gospodarskega spora spet prevladalmešani (lahko pa bi tudi objektivni), nad subjektivnim kriterijem. Tobi pomenilo vrnitev stare ureditve ne le v splošnem organizacijskempogledu temveč tudi v vsebinskem: ko spori, ki se tičejo nepremičnin(stvarnopravni) ponovno ne bi bili več gospodarski spori. Kot praviM. Dika (Opomba: Novo parnično procesno pravo, Zagreb 1977, str. 185)je bistveni razlog za obstoj posebnega postopka v gospodarskih sporihposebna narava materialnega prava, ki ga je treba uporabljati vgospodarskih sporih. Ta pa predpostavlja visoko stopnjospecializacije sodnikov in to ne samo glede poznavanja pravne temvečtudi glede poznavanja metajuridičnih disciplin.Tožbe, ki jih vlagajo prej obravnavani organi, tudi po vsebini nevsebujejo sporov iz medsebojnih gospodarskih razmerij. Največkrat soto tožbe, na ugotovitev ničnosti pogodb, ki sploh niso gospodarskepogodbe, kot jih definira določilo 2. odstavka 25. člena ZOR.