• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 24
  • >
  • >>
  • 161.
    Odločanje o preživljanju skupnih otrok po uradni dolžnosti
    PP 3/93 str.6
    VS031802
    1.1.1993
    Čeferin Rok
    ZZZDR člen 78, 78/1. ZPP člen 2, 2/1.
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    zakonska zveza - razmerja starši otroci po razvezi - preživnina - odločanje v mejah zahtevka - odločanje preko zahtevka
  • 162.
    Problematika realizacije potraživnaja iz obveznopravnih odnosa sasubjektima iz drugih republika bivše SFRJ
    Informator 4097/93 str.6
    VS031668
    1.1.1993
    Eraković Andrija
    ZOR člen 336-343, 426. ZUKZ člen 54, 54/1.
    OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    prenehanje obveznosti - pobot (kompenzacije) - pristojnost sodišča v sporih z mednarodnim elementom
  • 163.
    Vrnitev lastne udeležbeVprašanje:Delavka je za plačilo lastne udeležbe najela posojilo, ki ga jepridobila na podlagi vezanega dinarskega depozita. Ker je bilarrealna vrednost vrnjenega posojila zmanjšana za več kot polovico,podjetje noče povrniti lastne udeležbe, niti izplačatirevaloriziranega zneska depozita. ali je tako stališče glede na 3.odst. 153. člena stanovanjskega zakona pravilno?Odgovor:Do povrnitve lastne udeležbe, ki se revalorizira v skladu skoličniki, ki jih objavi republiški upravni organ, pristojen zastanovanjske zadeve, ima tisti prejšnji imetnik stanovanjske pravice,ki stanovanja ne odkupi v zakonitem roku (1. odst. 153. členastanovanjskega zakona, Ur.l. RS, št.1 8/91-I). Take pravice nimaobčan, ki je za plačilo lastne udeležbe najel posojilo, pa je realnavrednost vrnjenega posojila zmanjšana za več kot polovico. Priugotavljanju, ali je realna vrednost vrnjenega posojila večja odpolovice, ali ne, se mora seveda upoštevati tudi depozit, na podlagikaterega je bilo odobreno in izplačano posojilo. Jasno je, da jepotrebno vrednost posojila ugotavljati ob upoštevanju vseh izdatkov,ki jih je imel delavec pri najemu posojila in se ne more upoštevatizgolj znesek posojila, ne glede na to, pod kakšnimi pogoji je bilprejet oziroma vrnjen. Upravičenec pa ne more uveljavljati zgoljvrnitve vezanega dinarskega depozita v revalorizirani vrednosti, kerse vrednost posojila oz. revalorizirana vrednost in revaloriziranavrednost lastne udeležbe izračunavata celovito in ne separanto.
    PP 23/93 str.13
    VS032095
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 153, 153/1, 153/3.
    STANOVANJSKO PRAVO
    vrnitev lastne udeležbe, če se stanovanje ne odkupi
  • 164.
    Zapletljaji z detaširanimi delavciUstavno sodišče Slovenije pred novo dilemo
    PP 23/93 str.19
    VS031736
    1.1.1993
    Svetek Lev
    ZPIZ člen 44, 51.
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    pokojninska osnova detaširanih delavcev
  • 165.
    Mobilijarna hipoteka
    PiP 1-2/93 str.63
    VS031750
    1.1.1993
    Simonetti Petar
    ZOR člen 968, 970, 974. ZTLR člen 34, 64, 64/1, 67, 70.
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    zastava - ustanovitev - pridobitev
  • 166.
    Prodaja nezasedenega stanovanjaPo sklepu organa upravljanja podjetja namerava podjetje prodatinezasedeno lastniško stanovanje. Občinski javni pravobranilecpredložene pogodbe ni hotel potrditi, češ da ni izveden postopek pozakonu o prodaji stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastninioziroma da predlog pogodbe ni v skladu z zakonom o prometu znepremičninami. Ali je stališče javnega pravobranilca točno?Sklicevanje na zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš instanovanj v družbeni lastnini (Ur.l. SRS, št. 38/86 in 46/88) niutemeljeno, saj je ta zakon prenehal veljati z uveljavitvijostanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91-I, 3. tč. 1. odst. 159.čl.). Navedeni zakon je torej veljal le do 19.10.1991.Glede veljavnosti in uporabe zakona o prometu z nepremičninami (Ur.l.SRS, št. 19/76 in 42/86) pa večinska praksa javnih pravobranilcev vSloveniji poudarja, da se ne uporablja pri prodaji praznih stanovanj,ker je promet s stanovanji uredil stanovanjski zakon, kar pomeni, daje promet s stanovanji prost, ne glede na to, ali gre za zasebnolastnino ali pa gre še vedno za družbeno lastnino (stališče javnegapravobranilca R Slovenije, št. M-II-1/93 z dne 12.1.1993). Povsemenako stališče zastopa tudi Ministrstvo za varstvo okolja in urejanjeprostora (dopis št. 361-01-129/92 z dne 20.1.1993).V zvezi z navedenimi stališči, moramo ugotoviti, da 16. čl. SZ resdoloča, da je promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami prost podpogoji, ki jih določa zakon, vendar bi kazalo zadevo še enkratproučiti z vidika varstva družbene lastnine, ki je še vedno prisotna,dokler ne bo realiziran postopek lastninjenja po zakonu o lastninskempreoblikovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 55/92). Glede stanovanj, skaterimi razpolagajo javni zavodi, pa je lastništvo rešeno že zzakonom o zavodih (Ur.l. RS, št. 12/91), ki je s 1. aprilom 1991podržavil lastnino teh pravnih oseb.Vsekakor gre za izrazito prehodno obdobje, zato menimo, da veljaupoštevati navedena stališča javnega pravobranilstva oziromaministrstva.
    PP 3/93 str.12
    VS031805
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 16, 159, 159/1.
    STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - stanovanja v družbeni lastnini - stanovanja javnih zavodov
  • 167.
    Zavrnitev zahtevka za odkup stanovanjaVprašanje:Lastnik stanovanja je zavrnil zahtevek bivšega imetnika stnaovanjskepravice za odkup stanovanja z obrazložitvijo, da je stanovanjepotrebno adaptacije oziroma da bo šlo za spremembo namembnosti.Lastnik se je postavil na stališče, da obstoja pogoj, ki ga določazakon, namreč 'da teče celovita prenova'. Ali je stališče lastnikapravilno?Odgovor:Po določbi 1. odst. 129. čl. SZ (Ur.l. RS, št. 18/91-I) lahko lastnikzavrne zahtevo bivšega imetnika stanovanjske pravice za prodajostanovanja 'če je stanovanje v stanovanjski hiši, predvideni zarušenje, ali teče celovita prenova'. Pojem 'celovite prenove' se nemore nanašati po našem mnenju na posamezno stanovanjsko enoto, pač pana stanovanjsko hišo, prav tako se ne more nanaštati na adaptacijostanovanja, pač pa na tiste priemre, ko že teče celovita prenovastanovanjske hiše. Tako ne pride v poštev adaptacija stanovanjskehiše za to, ker hoče lastnik stanovanja spremeniti namembnoststanovanja.Sicer pa mora tudi v primeru, ko lahko odkloni prodajo stanovanja,lastnik zagotoviti prejšnjemu imetniku stanovanjske pravcie nakupdrugega primernega stanovanj pod pogoji, ki jiih dooloča zakon. Pojemprimernega stanovanja pa opredeljuje stanovanjski zakon v 5. členutako, da se šteje kot primerno stanovanje tisto stanovanje, ki imapoleg dnevne sobe, kuhinje, sanitarnih prostorov in predsobe šetoliko spalnega prostora, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnikaoziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, če živijo zlastnikom oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu. V primeruodklonitve prodaje stnaovanja mora torej lastnik ne le utemeljitirazlog odklonitve po 1. ost. 129. čl. SZ, ampak tudi hkrati ponuditiupravičencu nakup drugega priemrnega stanovanja.Kolikor nam je znano o tem pravnem problemu Vrhovno sodišče Slovenijev konkretni zadevi še ni zavzelo pravnega stališča.
    Pravna praksa 7/93 str.23
    VS031832
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 129, 129/1.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - izjeme - celovita prenova
  • 168.
    Revalorizacija nominalnih novčanih veličina u kaznenim zakonimaRepublike Hrvatske, te njihov utjecaj na retroaktivnu primjenuzakona, kvalifikaciju kaznenih djela, način odlučivanja tijekomkaznenog postupka, nadležnost sudova i drugih procesnih situacija
    Odvjetnik 1-2/93 str.28
    VS032103
    1.1.1993
    Kramarić Ivica
    KZJ člen 4, 4/1, 4/2.
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    obvezna uporaba milejšega zakona
  • 169.
    Reforma katastarske i zemljišnoknjižne evidencijeUloga zemljišnoknjižne i katastarske evidencije u planiranju igospodarskom razvoju Hrvatske
    Informator 4133/93 str.1
    VS031687
    1.1.1993
    Gojčeta B.
    -
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    zemljiški kataster - zemljiška knjiga
  • 170.
    Denacionalizacijski upravičenec- imetnik stanovanjske pravice- uskladitev interesovVprašanje:Po 2. odst. 125. čl. stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91-1),lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice eno leto potem, ko jebilo stanovanje vrnjeno upravičenu do denacionalizacije, uveljavljapravico do nakupa stanovanja na način, kot ga določa zakon. Kaj sezgodi v primeru, če npr. upravičenec zahteve za denacionalizacijo nivložil v zakonskem 18-mesečnem roku, ki ga določa 64. čl. zakona odenacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91-1). Ta rok poteče 7.6.1993,rok za nakup stanovanja po 117. čl. stanovanjskega zakona po19.10.1993.Kako uskladiti interese upravičenca do denacionalizacije inprejšnjega imetnika stanovanjske pravice glede rokov, ki jih določatanavedena zakona?Odgovor:Najprej moramo ugotoviti, da tako zakon o denacionalizaciji kotstanovanjski zakon določata roke, ki so prekluzivnega značaja. Pritem mislimo na 18-mesečni rok za uveljavljanje zahtevka zadenacionalizacijo, kot tudi rok za prodajo stanovanja prejšnjemimetniku stanovanjske pravice, ki ga stanovanjski zakon določa na dveleti po uveljaviti zakona (123. člen). Takega značaja je tudinavedeni enoletni rok iz 2. odst. 125. člena stnaovanjskega zakona.Prejšnji metnik stanovanjske pravice, ki stanuje v stanovanju, ki bopredmet denacionalizacije, se lahko znajde v naslednjih pravnihsituacijah:1) če bo upravičenec do denacionalizacije dobil vrnjeno stanovanje,potem bo lahko v roku enega leta (očitno po pravnomočni odločbi odenacionalizaciji) uveljavljal pravice do nakupa stanovanja,2) če upravičenec do denacionalizacije ne bo v zakonitem rokuuveljavljal vrnitev stanovanja, potem bo pač v okviru zakonitega rokauveljavlal nakup stanovanja od siceršnjega lastnika stanovanja po117. členu stanovanjskega zakona,3) če upravičenec do denacionalizacije, ki mu je bilo stanovanjevrnjeno , stanovanje noče prodati prejšnjemu imetniku stanovanjskepravice, čeprav je nakup uveljavljal v zakonitem enoletnem roku, imaprejšnji imetnik stanovanjske pravcie materialna upravičenja, ki jihdoloča 4. odst. 125. člena (izplačilo v višini 30% vrednostistanovanja in posojilo po 81. čl. stanovanjskega zakona).Enoletni rok iz 2. odst. 125. čl. stanovanjskega zakona ni vezan nadveletni rok iz 123. člena istega zakona. V posamičnih primerih bolahko prišlo do nerešene pravne situacije, v kateri upravičenec dodenacionalizacije s svojim zahtevkom ne bo uspel, hkrati pa bo žepotekel 2-letni rok iz 123. člena zakona, kar pomeni, da prejšnjiimetnik stanovanjske pravcie ne bi mogel uveljavljati nakupastanovanja. Menimo, da bi sodna praksa morala tudi v tem primeruomogočiti prejšnjemu imetniku stanovanjske pravcie enoletni rok iz 2.odst. 125. člena, v katerem bi lahko uveljavljal odkup stnaovanja odstanodajalca, ker pač domnevni upravičenec do denacionalizacije ssvojim zahtevkom ni uspel. Če sodna praksa ne bi upoštevala takeanalogije, bi bili gotovo ti prejšnji imetniki stanovanjske pravicebistveno prizadeti zaradi pravne praznine.
    PP 7/93 str.22
    VS031831
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    ZDEN člen 64. SZ člen 117, 125, 125/2.
    DENACIONALIZACIJA - STANOVANJSKO PRAVO
    roki za zahtevo za denacionalizacijo - zahteva imetnika stanovanjske pravice za sklenitev pogodbe
  • 171.
    Pogodba o hotelskih storitvah
    Pravnik 1-3/93 str.86
    VS031796
    1.1.1993
    Dougan Dušan
    Hotelske konvencije (UNIDROIT 1979) ZOR člen 288, 289, 724, 725, 727. Posebne uzance v gostinstvu 4, 6, 21, 22, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 50, 51, 56, 57.
    OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
    pogodba o hotelskih storitvah - pojem - sklenitev - obveznosti - gostinska hramba - prenehanje
  • 172.
    Uskladitev internih delnic
    PP 8/93 str.4
    VS031914
    1.1.1993
    Kocbek Marijan
    ZLPP člen 45.
    LASTNINJENJE
    lastninjenje podjetij - način - odkup internih delnic
  • 173.
    Predlog računovodskih standarov in leasing
    GV 11/93 str.61
    VS031873
    1.1.1993
    Salobir Dalibor
    IAS.
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    zakup - leasing - računovodstvo
  • 174.
    Bodo zastareli statuti v podjetjih ovira pri lastninjenju?
    PP 18/93 str.6
    VS031998
    1.1.1993
    Škrbec Dušan
    ZLPP člen 4, 19, 20, 20/1, 31, 52, 52/1, 52/2.
    LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO
    lastninjenje podjetij - postopek - roki
  • 175.
    Zakon o denacionalizaciji - drugačno mnenjeOb pravnem mnenju občne seje VSRS
    PP 25/93 str.25
    VS032062
    1.1.1993
    Vidmar Božidar
    ZDEN člen 3, 4, 5.
    DENACIONALIZACIJA
    upravičenci
  • 176.
    Izvršilni in pravdni stroškiPreveč različna sodna praksa
    PP 20/93 str.8
    VS032028
    1.1.1993
    Hude Miran
    ZPP člen 154, 158, 164, 164/3. ZIP člen 14.
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    pravdni stroški - stroški v postopku za izdajo plačilnega naloga - stroški po umiku tožbe - načelo upnika v pravdi - načelo hitrega postopanja v izvršbi - stroškovni zahtevek
  • 177.
    Zakon o bankama i štedionicama (Zakon o bankah in hranilnicah)
    Informator št. 4140/93
    VS031714
    1.1.1993
    Šunjić Mladen
     
    STATUSNO PRAVO
    banke in hranilnice - hrvaško pravo
  • 178.
    Naznanilni listPodloga za usklaidtev zemljiške knjige z zemljškim katastrom
    PP 8/93 str.10
    VS031918
    1.1.1993
    Ogrizek Dušan
    Zakon o zemljiškem katastru člen 1, 4, 4/1, 5, 5/1, 18, 19, 21, 21/1, 21/2, 22, 22/1, 22/2, 23, 23/1, 30, 30/1-1, 30/1-2, 30/1-3, 31, 31/1, 32, 32/1, 32/3.
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    zemljiški kataster - naznanilni list
  • 179.
    Prilog za raspravu o općim uvjetima ugovora
    PiP 11-12/93 str.940
    VS031765
    1.1.1993
    Lupi Darko
    ZOR člen 142, 143, 144.
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    splošni pogoji pogodbe - splošno
  • 180.
    Nedostatak stvari kao izvor naknade štete
    Odvjetnik 5-6/93 str.19
    VS031780
    1.1.1993
    Napijalo Dragan
    ZOR člen 179, 179/1, 179/2.
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    odgovornost proizvajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - subjekti odgovornosti - razmerje do jamčevanja za stvarne napake
  • <<
  • <
  • 9
  • od 24
  • >
  • >>