Tožnikova tožba je bila s sklepom zavržena, kar pomeni, ta tožnik v pravdi ni uspel, zato je tožena stranka glede na splošno načelo uspeha v pravdi upravičena do povračila stroškov postopka.
Na prvi pogled res izgleda, da bi se lahko izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika nanašalo le na razpolaganja, ki so bila izvršena že po nastanku terjatve upnika, ko je dolžnik že v celoti vedel za obstoj in obseg svoje obveznosti nasproti upniku. Vendar pa vnovični pregled tovrstne normativne ureditve pokaže, da dikcija „ne glede na to, kdaj je nastala“, lahko zajema tudi primere, ko je bilo pravno dejanje, predmet izpodbijanja, storjeno, preden je v pozneje nastalem obligacijskem razmerju prišlo do nastanka upnikove terjatve. V vidu je treba imeti sedanjo ureditev po OZ, kot tudi ureditev po prej veljavnem Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). V tej smeri se v bistvu zakonska ureditev ni v ničemer spremenila v razmerju med obema zakonoma. Tako kot sedaj prvi odstavek člena 255 OZ je tudi prvi odstavek člena 280 ZOR določal, da lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, tudi ne glede na to kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov (ob enaki domnevi, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve). Gre tedaj za povsem identičen tekst, ki ga je OZ v celoti povzel po ZOR.
Četudi obstoječi komentarji k OZ neke izčrpne obrazložitve v tej smeri ne vsebujejo, pa jih je zato, ob povsem enaki zakonski dikciji, treba poiskati v komentarjih k ZOR (na komentar k ZOR se npr. sklicuje tudi dr. Luigi Varanelli v članku Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ali actio Pauliana v ureditvi OZ, objavljenem v Pravni praksi številka 5/2003. Tako pa ni mogoče spregledati stališča v Komentarju Stojana Cigoja, k ZOR – druga knjiga, stran 991, da ima pravico do izpodbijanja vsak upnik ki ima dospelo terjatev, to pa pomeni, da ni potrebno, da bi upnik obstojal že takrat, kot upnik, ko je dolžnik storil izpodbijano dejanje. Lahko je postal upnik šele pozneje. Pri tem se dr. Stojan Cigoj sklicuje tudi na komentarje hrvaških avtorjev k ZOR.
Iz Komentarja k ZOR-u avtorja Blagojeviča – prva knjiga, stran 977, tako izhaja, da je ureditev po ZOR glede tovrstnega inštituta (enako tedaj pozneje po OZ) sledila germanskemu sistemu, ki dopušča možnost izpodbijanja tudi v korist upnika, katerega terjatev je nastopila po aktu izpodbijanja. Zato tudi navedeni avtor meni, da je treba termin „ne glede na to, kdaj je nastala terjatev“, razumeti tako, da je lahko nastala tudi po izpodbijanem dejanju. Enakega mnenja je tudi že navedeni pisec članka v reviji Pravna praksa.
Glede na navedeno tudi po mnenju pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje, da je lahko varovana tudi upnikova terjatev, ki je nastala že po izpodbijanem pravnem dejanju dolžnika, ni napačno. Končno je mogoče takšno stališče obrazlagati tudi z dejstvom, da so za uveljavljanje inštituta izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika predpisani sorazmerno kratki roki. Tako pa s tega vidika ne more biti pomislekov glede verjetno izkazanega obstoja terjatve tožnice v dani zadevi in tovrstni toženkin pritožbeni ugovor ni utemeljen.
škoda zaradi zaupanja – odgovornost prodajalca za stvarne napake – garancija – obvestilo o stvarni napaki – pravočasnost – zavarovanje dokazov
Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za škodo zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake: poleg splošnih predpostavk za odgovornost za nepravilno izpolnitev, mora biti podano tudi pravočasno obvestilo o napaki in sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku.
plačilo sodne takse - plačilni nalog - zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog - pravnomočen plačilni nalog - rok plačila - nov plačilni nalog
V primeru, ko plačilnega naloga s pravnimi sredstvi taksni zavezanec ne uspe izpodbiti, imamo veljaven, neizpodbit plačilni nalog, ki vsebuje tudi rok, v katerem mora biti sodna taksa plačana. Zato zagotovo prvostopno sodišče ni bilo dolžno izdati nov poziv, saj je že izdalo poziv v plačilnem nalogu, ki je ostal še vedno v veljavi. Rok iz tega plačilnega naloga, ki v času trajanja odločanja o pravnih sredstvih, vloženih zoper njega, ni tekel, pa je začel ponovno teči po tem, ko je bila taksnemu zavezancu vročena sodna odločba, s katero je postal plačilni nalog pravnomočen.
ZDR člen 9, 9/1, 16. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 68.
plača – plačilo razlike plače – odškodnina za neizkoriščen letni dopust – delovno razmerje – stroški prevoza na delo in z dela
ZDR v 16. členu določa domnevo o obstoju delovnega razmerja, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, ki pa se nanaša na primere, če delavec in delodajalec nista sklenila pogodbe o zaposlitvi. Le tedaj je potrebno za pravilno ugotovitev obstoja delovnega razmerja med pravdnima strankama, ob ustrezni trditveni podlagi, ugotavljati obstoj elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev delavca v organizirani delovni proces delodajalca, plačilo za delo in opravljanje dela po navodilih in nadorom delodajalca). Ni pa mogoče te določbe razlagati na način, da lahko delodajalec izpodbije obstoj delovnega razmerja, v kolikor dokaže, da niso podani vsi elementi delovnega razmerja, čeprav je bila med delavcem in delodajalcem sklenjena pogodba o zaposlitvi, ki predstavlja pravni temelj za nastanek delovnega razmerja.
Tožniku ni bila onemogočena izraba letnega dopusta in je imel možnost v okviru medsebojnega usklajevanja s sodelavci planirati svoj dopust. Prav tako niso podani objektivni razlogi na strani delodajalca, zaradi katerih tožnik letnega dopusta v spornem obdobju ne bi mogel koristiti. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo nadomestila za neizkoriščen letni dopust ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je reorganizirala svojo dejavnost pomorskega transporta tako, da je vse odpoklice prenesla v drugo poslovalnico, kar je bilo glavno delo tožnice in da je spremenila organizacijo dela tako, da je ukinila tožničino delovno mesto, preostale tožničine naloge pa razdelila med ostale zaposlene. Navedeno predstavlja organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela na tožničinem delovnem mestu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
ZJU člen 5, 5/1. ZDR člen 4, 11, 11/2. ZObr člen 88, 88/1.
obstoj delovnega razmerja – javni uslužbenci – elementi delovnega razmerja – nepretrganost dela
Tožnica uveljavlja obstoj delovnega razmerja, ker naj bi v razmerju, ki sta ga stranki uredili z delom po podjemnih pogodbah, obstajali elementi delovnega razmerja. Tožnica dela ni opravljala vsak dan v tednu, ampak z daljšimi in krajšimi prekinitvami. Po določbi 4. člena ZDR je element delovnega razmerja tudi nepretrganost dela. Okoliščine glede odsotnosti tožnice so zato pravno odločilne v tem sporu. Če je bila tožnica dejansko vključena v organiziran delovni proces tožene stranke, bi morala glede odsotnosti imeti enake pravice, kot zaposleni tožene stranke, torej bi morala biti njena odsotnost primerljiva s koriščenjem letnega dopusta ali bolniškega staleža in bi jo morala opravičiti oziroma zanjo pridobiti dovoljenje tožene stranke kot vsi ostali delavci, ki ne morejo prosto razpolagati z delovnimi dnevi in delovnim časom.
Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila (edinega, ki se vpisuje v sodni register), zato tudi zanjo velja določba 74. člena OZ, v skladu s katero je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja - z njim se pooblaščencu podelijo določena upravičenja (za veljavnost pooblastila ni potrebno soglasje pooblaščenca). Seveda pa obveznost zastopanja nastane šele, ko pooblaščenec pooblastilo sprejme. To ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ko navaja, da nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega.
Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam (prvi odstavek 33. člena ZGD-1), vsak čas pa jo lahko tudi prekliče (36. člen ZGD-1). V skladu s 505. členom ZGD-1 (določba je dispozitivne narave, primerjaj 504. člen ZGD-1) o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca v družbi z omejeno odgovornostjo (enako tudi o postavitvi poslovodje) odločajo družbeniki. Ni pa iz določbe 505. člena ZGD-1 razvidno, kako je s prenehanjem funkcije prokurista (ZGD-1 ima le splošno določbo o tem, da lahko družba prokuro vsak čas prekliče - 36. člen). Ker gre za posebno vrsto splošnega pooblastila, pooblastilo pa lahko pooblastitelj po svoji volji omeji ali prekliče, tudi, če se je tej pravici odpovedal (primerjaj 77. člen OZ), ni dvoma, da ima tudi prokurist kot pooblaščenec pravico odpovedati pooblastilo oziroma odstopiti s položaja prokurista. To pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, ki tudi pravilno zaključuje, da je (lahko) družbi odškodninsko odgovoren, če je njegov odstop storjen v nepravem času in škodi družbi (tako tudi pravni teoretiki, dr. Šime Ivanjko - Prokurist je lastnikov alter ego, Svetovalec – priloga Gospodarskega vestnika, 1991).
Tožnik tudi po pozivu sodišča ni popravil tožbe tako, da bi bila primerna za obravnavo. Tudi popravljena tožba namreč ne vsebuje jasno opredeljenega tožbenega zahtevka, zato jo je treba zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSM0021513
OZ člen 12, 340, 247, 247/1, 247/2, 250, 251, 251/5, 641, 660. Posebne gradbene uzance (1977) člen 45.
pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - gradbene uzance - dokazno breme - prevzem dela - odsotnost odločilnih razlogov - izročitev in prevzem izvedenih del
Ker je v ozadju vprašanje utemeljenosti obračuna pogodbene kazni zaradi kršitve pogodbe, bi bila glede na trditve tožnice, da za zamudo (izpolnitev obveznosti do 1. 10. 2005) ni odgovorna, na mestu uporaba 250. v zvezi s 240. členom OZ – dolžnik se razbremeni obveznosti plačila pogodbene kazni, če dokaže, da je vzrok za kršitev pogodbe zunaj njegove sfere.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja – ključ delitve – določitev solastniških deležev
Če pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki ni bila sklenjena, je upravnik glede na prvi odstavek 182. člena SZ-1 upravičen za potrebe izračuna stroškov upravljanja uporabiti le ključ delitve, ki izhaja iz te določbe, torej le po solastniškem deležu glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0003369
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 569, 574, 574/1.
zamudna sodba
Pasivnost tožene stranke se ocenjuje kot priznanje dejanskih trditev tožeče stranke v tožbi. Ker se šteje, da je tožena stranka priznala v tožbi navedena dejstva, jim ne more ugovarjati v pritožbi zoper zamudno sodbo, saj zamudne sodbe ni moč izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZDR člen 9, 9/1, 16. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 68.
plača – plačilo razlike plače – odškodnina za neizkoriščen letni dopust – delovno razmerje – stroški prevoza na delo in z dela
ZDR v 16. členu določa domnevo o obstoju delovnega razmerja, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, ki pa se nanaša na primere, če delavec in delodajalec nista sklenila pogodbe o zaposlitvi. Le tedaj je potrebno za pravilno ugotovitev obstoja delovnega razmerja med pravdnima strankama, ob ustrezni trditveni podlagi, ugotavljati obstoj elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev delavca v organizirani delovni proces delodajalca, plačilo za delo in opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca). Ni pa mogoče te določbe razlagati na način, da lahko delodajalec izpodbije obstoj delovnega razmerja, v kolikor dokaže, da niso podani vsi elementi delovnega razmerja, čeprav je bila med delavcem in delodajalcem sklenjena pogodba o zaposlitvi, ki predstavlja pravni temelj za nastanek delovnega razmerja.
Tožniku ni bila onemogočena izraba letnega dopusta in je imel možnost v okviru medsebojnega usklajevanja s sodelavci planirati svoj dopust. Prav tako niso podani objektivni razlogi na strani delodajalca, zaradi katerih tožnik letnega dopusta v spornem obdobju ne bi mogel koristiti. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila za neizkoriščen letni dopust ni utemeljen.
asignacija - zastaranje – pripoznava dolga – materialno procesno vodstvo
Zgolj morebitne zavajajoče obljube plačila dolga v času pred nastopom zastaranja bi lahko predstavljale zlorabo instituta zastaranja oziroma nemoralno početje, ki bi lahko imelo za posledico nedopustnost ugovora zastaranja.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – možnost obravnavanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče pri odločanju o izdaji začasne odredbe odloča le o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti podanega predloga za izdajo začasne odredbe, ne pa o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. O tem bo odločalo v postopku o glavni stvari in takrat bo izvedlo tudi vse relevantne dokaze, na podlagi katerih bo lahko odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Iz tega razloga s tem, ko ni izvedlo predlaganih dokazov za ugotovitev obstoja zakonitega razloga za izredno odpoved, ni nezakonito postopalo, stranki pa tudi ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 251, 235, 235/1, 259, 259/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za odmero - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - odškodnina
Tožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 110. člena ZDR). Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je potekel objektivni rok za odpoved. Od nastanka razloga, to je od domnevno nepravilnega ravnanja tožnika do dneva odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je namreč poteklo več kot 6 mesecev. Odpoved, podana do izteka prekluzivnega objektivnega roka, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz razloga po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, je nezakonita.
Sodišče prve stopnje je s tem, da je pogodbo o zaposlitvi razvezalo in tožniku za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu dosodilo razliko v plači, tožniku dejansko priznalo delovno razmerje pri toženi stranki tudi za čas, ko je že bil zaposlen pri drugem delodajalcu. Revizijsko sodišče, je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je trajanje delovnega razmerja v takšnem primeru možno priznati le do nove zaposlitve pri drugem delodajalcu. Postavilo se je na stališče, da je v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi morebitna manjša plača pri drugem delodajalcu lahko le eden od kriterijev za določitev višine odškodnine. Navedeno pomeni, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo zavrniti tožnikov zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi z dnem izdaje izpodbijane sodbe, kakor tudi zahtevek za plačilo razlike med plačo, ki bi šla tožniku pri toženi stranki in plačo, ki jo je do dneva izdaje prvostopenjske sodbe prejemal pri novem delodajalcu.
Tožena stranka ni predložila dokazila, da je tožniku pisno, kot to zahteva ZDR v 1. odstavku 86. člena, odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zato je tožniku pri njej delovno razmerje prenehalo nezakonito na dan, ko je bil tudi nezakonito odjavljen iz zavarovanj.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je dejansko obstajal začasno povečan obseg dela, saj je bila vseskozi podana trajna potreba po delu na delovnem mestu, ki ga je zasedal tožnik (na istem delovnem mestu so bili zaporedoma zaposleni trije različni delojemalci), zato je prišlo do zakonske transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v smislu določbe 54. člena ZDR.
ZPP člen 115, 115/2. ZDR člen 73, 109, 109/1, 109/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – izostanek pravdne stranke z naroka – delovnopravna kontinuiteta
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek pravdne stranke z naroka (2. odstavek 115. člena ZPP).
Ker je podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri prejšnjih delodajalcih, se celotna delovna doba tožnice upošteva pri obračunu odpravnine kot pravica iz delovnega razmerja.