pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je dejansko obstajal začasno povečan obseg dela, saj je bila vseskozi podana trajna potreba po delu na delovnem mestu, ki ga je zasedal tožnik (na istem delovnem mestu so bili zaporedoma zaposleni trije različni delojemalci), zato je prišlo do zakonske transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v smislu določbe 54. člena ZDR.
asignacija - zastaranje – pripoznava dolga – materialno procesno vodstvo
Zgolj morebitne zavajajoče obljube plačila dolga v času pred nastopom zastaranja bi lahko predstavljale zlorabo instituta zastaranja oziroma nemoralno početje, ki bi lahko imelo za posledico nedopustnost ugovora zastaranja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je reorganizirala svojo dejavnost pomorskega transporta tako, da je vse odpoklice prenesla v drugo poslovalnico, kar je bilo glavno delo tožnice in da je spremenila organizacijo dela tako, da je ukinila tožničino delovno mesto, preostale tožničine naloge pa razdelila med ostale zaposlene. Navedeno predstavlja organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela na tožničinem delovnem mestu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
ZJU člen 5, 5/1. ZDR člen 4, 11, 11/2. ZObr člen 88, 88/1.
obstoj delovnega razmerja – javni uslužbenci – elementi delovnega razmerja – nepretrganost dela
Tožnica uveljavlja obstoj delovnega razmerja, ker naj bi v razmerju, ki sta ga stranki uredili z delom po podjemnih pogodbah, obstajali elementi delovnega razmerja. Tožnica dela ni opravljala vsak dan v tednu, ampak z daljšimi in krajšimi prekinitvami. Po določbi 4. člena ZDR je element delovnega razmerja tudi nepretrganost dela. Okoliščine glede odsotnosti tožnice so zato pravno odločilne v tem sporu. Če je bila tožnica dejansko vključena v organiziran delovni proces tožene stranke, bi morala glede odsotnosti imeti enake pravice, kot zaposleni tožene stranke, torej bi morala biti njena odsotnost primerljiva s koriščenjem letnega dopusta ali bolniškega staleža in bi jo morala opravičiti oziroma zanjo pridobiti dovoljenje tožene stranke kot vsi ostali delavci, ki ne morejo prosto razpolagati z delovnimi dnevi in delovnim časom.
Na prvi pogled res izgleda, da bi se lahko izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika nanašalo le na razpolaganja, ki so bila izvršena že po nastanku terjatve upnika, ko je dolžnik že v celoti vedel za obstoj in obseg svoje obveznosti nasproti upniku. Vendar pa vnovični pregled tovrstne normativne ureditve pokaže, da dikcija „ne glede na to, kdaj je nastala“, lahko zajema tudi primere, ko je bilo pravno dejanje, predmet izpodbijanja, storjeno, preden je v pozneje nastalem obligacijskem razmerju prišlo do nastanka upnikove terjatve. V vidu je treba imeti sedanjo ureditev po OZ, kot tudi ureditev po prej veljavnem Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). V tej smeri se v bistvu zakonska ureditev ni v ničemer spremenila v razmerju med obema zakonoma. Tako kot sedaj prvi odstavek člena 255 OZ je tudi prvi odstavek člena 280 ZOR določal, da lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, tudi ne glede na to kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov (ob enaki domnevi, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve). Gre tedaj za povsem identičen tekst, ki ga je OZ v celoti povzel po ZOR.
Četudi obstoječi komentarji k OZ neke izčrpne obrazložitve v tej smeri ne vsebujejo, pa jih je zato, ob povsem enaki zakonski dikciji, treba poiskati v komentarjih k ZOR (na komentar k ZOR se npr. sklicuje tudi dr. Luigi Varanelli v članku Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ali actio Pauliana v ureditvi OZ, objavljenem v Pravni praksi številka 5/2003. Tako pa ni mogoče spregledati stališča v Komentarju Stojana Cigoja, k ZOR – druga knjiga, stran 991, da ima pravico do izpodbijanja vsak upnik ki ima dospelo terjatev, to pa pomeni, da ni potrebno, da bi upnik obstojal že takrat, kot upnik, ko je dolžnik storil izpodbijano dejanje. Lahko je postal upnik šele pozneje. Pri tem se dr. Stojan Cigoj sklicuje tudi na komentarje hrvaških avtorjev k ZOR.
Iz Komentarja k ZOR-u avtorja Blagojeviča – prva knjiga, stran 977, tako izhaja, da je ureditev po ZOR glede tovrstnega inštituta (enako tedaj pozneje po OZ) sledila germanskemu sistemu, ki dopušča možnost izpodbijanja tudi v korist upnika, katerega terjatev je nastopila po aktu izpodbijanja. Zato tudi navedeni avtor meni, da je treba termin „ne glede na to, kdaj je nastala terjatev“, razumeti tako, da je lahko nastala tudi po izpodbijanem dejanju. Enakega mnenja je tudi že navedeni pisec članka v reviji Pravna praksa.
Glede na navedeno tudi po mnenju pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje, da je lahko varovana tudi upnikova terjatev, ki je nastala že po izpodbijanem pravnem dejanju dolžnika, ni napačno. Končno je mogoče takšno stališče obrazlagati tudi z dejstvom, da so za uveljavljanje inštituta izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika predpisani sorazmerno kratki roki. Tako pa s tega vidika ne more biti pomislekov glede verjetno izkazanega obstoja terjatve tožnice v dani zadevi in tovrstni toženkin pritožbeni ugovor ni utemeljen.
plačilo sodne takse - plačilni nalog - zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog - pravnomočen plačilni nalog - rok plačila - nov plačilni nalog
V primeru, ko plačilnega naloga s pravnimi sredstvi taksni zavezanec ne uspe izpodbiti, imamo veljaven, neizpodbit plačilni nalog, ki vsebuje tudi rok, v katerem mora biti sodna taksa plačana. Zato zagotovo prvostopno sodišče ni bilo dolžno izdati nov poziv, saj je že izdalo poziv v plačilnem nalogu, ki je ostal še vedno v veljavi. Rok iz tega plačilnega naloga, ki v času trajanja odločanja o pravnih sredstvih, vloženih zoper njega, ni tekel, pa je začel ponovno teči po tem, ko je bila taksnemu zavezancu vročena sodna odločba, s katero je postal plačilni nalog pravnomočen.
javni uslužbenci – ocenjevanje javnih uslužbencev - ocenjevanje in napredovanje uradnikov - določitev ocene – seznanitev z oceno - razgovor
Rok iz 3. odstavka 114. člena ZJU, do katerega mora biti izpolnjen ocenjevalni list in 30-dnevni rok, v katerem mora biti uradnik seznanjen z oceno, sta procesna in instrukcijska roka, zato njuna prekoračitev ne more vplivati na zakonitost postopka ocenjevanja in oceno samo.
Dejstvo, da tožnik ni bil na razgovoru pri svoji nadrejeni, na zakonitost ocene ne more vplivati. Iz takrat veljavne določbe 1. odstavka 115. člena ZJU izhaja, da se seznanitev z oceno opravi v obliki razgovora nadrejenega z uradnikom, seznanitev pa mora biti opravljena najkasneje v 30 dneh od določitve ocene. Tožnik se je z oceno seznanil, vročitev oz. prevzem ocene pa odklonil, zato razgovor po 1. odstavku 115. člena ZJU ni bil opravljen iz razlogov na tožnikovi strani.
ZMZPP člen 20. Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija) člen 4.
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3, 8. Protokol, ki spreminja Konvencijo o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3.
spor z mednarodnim elementom - prodajna pogodba - podjemna pogodba - uporaba materialnega prava - zastaranje
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga se sicer uporabi, če imata stranki ob sklenitvi pogodbe sedež v državah podpisnicah mednarodne pogodbe (3. člen), vendar pa omenjeni Protokol, ki spremlja Konvencijo, dodaja možnost uporabe tudi v primerih, ko nanjo napotujejo pravila mednarodnega zasebnega prava (točka b prvega odstavka 3. člena). Ker je Slovenija ratificirala Protokol h Konvenciji, ki daje možnost uporabe na podlagi pravil mednarodnega zasebnega prava, bi moralo sodišče (če bi sporno razmerje kvalificiralo kot prodajno pogodbo) opraviti presojo tudi na podlagi točke b prvega odstavka 3. člena.
Izjava o sprejemu dediščine se ne more (enostransko) preklicati. Če so dediči soglasni, se lahko spremeni. To velja do konca zapuščinskega postopka. Drugače pa je, če je sklep o dedovanju že pravnomočen in če so dediči že razpolagali z vso ali z delom zapuščine. V tem primeru se dedič ne more več odpovedati dediščini.
ZDR člen 9, 9/1, 16. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 68.
plača – plačilo razlike plače – odškodnina za neizkoriščen letni dopust – delovno razmerje – stroški prevoza na delo in z dela
ZDR v 16. členu določa domnevo o obstoju delovnega razmerja, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, ki pa se nanaša na primere, če delavec in delodajalec nista sklenila pogodbe o zaposlitvi. Le tedaj je potrebno za pravilno ugotovitev obstoja delovnega razmerja med pravdnima strankama, ob ustrezni trditveni podlagi, ugotavljati obstoj elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev delavca v organizirani delovni proces delodajalca, plačilo za delo in opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca). Ni pa mogoče te določbe razlagati na način, da lahko delodajalec izpodbije obstoj delovnega razmerja, v kolikor dokaže, da niso podani vsi elementi delovnega razmerja, čeprav je bila med delavcem in delodajalcem sklenjena pogodba o zaposlitvi, ki predstavlja pravni temelj za nastanek delovnega razmerja.
Tožniku ni bila onemogočena izraba letnega dopusta in je imel možnost v okviru medsebojnega usklajevanja s sodelavci planirati svoj dopust. Prav tako niso podani objektivni razlogi na strani delodajalca, zaradi katerih tožnik letnega dopusta v spornem obdobju ne bi mogel koristiti. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila za neizkoriščen letni dopust ni utemeljen.
lastninjenje športnih objektov- izročitev nepremičnine v posest – pravica do posesti
Do odločitve organa lokalne skupnosti o tožničinem zahtevku po drugem odstavku 64. člena ZSpo ima tožnica v skladu z sklepom in dopisom MOL pravico do posesti spornih nepremičnin.
"Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravno veljavno izjavo o umiku tožbe. Dejstvo, da ZPP ne pozna pogojnega umika tožbe, ne pomeni, da je pogojni umik mogoče šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati.
ZDR člen 31, 35, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. KZ-1 člen 173, 173/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pisan izjava - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je med izvajanjem programa šole v naravi spolno nadlegoval učenko tako, da ji je vtaknil prst v zadnjico in jo tudi drugače otipaval po telesu in po intimnih delih telesa. Navedene kršitve imajo vse znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po določilih 3. odstavka 173. člena Kazenskega zakonika, ki določa, da navedeno kaznivo dejanje stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. Zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZSPJS člen 24. ZSSloV člen 58. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 5.
položajni dodatek – višina položajnega dodatka
Položajni dodatek se določi v skladu z uredbo tožene stranke (RS), ki določa višino dodatka za posamezne dejavnosti, s formacijo oziroma aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Tožnik je bil poveljnik čete in mu iz tega razloga skladno s 5. členom Uredbe pripada položajni dodatek v višini 12 %. Ker so tožniku na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe, s katero je bil imenovan na formacijsko dolžnost višji častnik letalski inženir poveljnik v poveljstvo sil SV/brigada ZO in letalstva/letalska tehnična enota/poveljstvo, kar se enači s poveljnikom čete, pripadali dodatki v višini in pod pogoji, določenimi s predpisi na obrambnem področju, mu je tako s to odločbo pripadal tudi 12 % položajni dodatek po 5. členu Uredbe.
ZPP člen 115, 115/2. ZDR člen 73, 109, 109/1, 109/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – izostanek pravdne stranke z naroka – delovnopravna kontinuiteta
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek pravdne stranke z naroka (2. odstavek 115. člena ZPP).
Ker je podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri prejšnjih delodajalcih, se celotna delovna doba tožnice upošteva pri obračunu odpravnine kot pravica iz delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme – sodna razveza – kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih – ponarejanje listin - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spise ali arhivskega gradiva
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala, da kot učitelj vožnje (inštruktor) v številnih primerih prijavljene izpitne vožnje kandidatov, katerih učitelj vožnje je bil, ni predložil dnevnih razvidov vožnje in za isto obdobje inšpekcijskem organu ni predložil evidenčnih kartonov učitelja vožnje. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da tožnik nobene od očitanih kršitev ni storil, ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je bila ta nezakonita.
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, temveč gre za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca. V 17.a členu ZSPJS so zato določena le tista pravila, ki omogočajo javnemu uslužbencu seznanitev z oceno in njegovo udeležbo ob preizkusu te ocene s strani komisije.
ZSPJS ne določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe komisije. Določa le, da se o preizkusu ocene vodi zapisnik in da komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom. Glede na to, da je opis konkretnih napak, ki se tožniku očitajo pri opravljanju dela, jasno razviden iz zapisnika, je sklep o preizkusu ocene, v katerem je ugotovljeno, da je tožnik storil preveč napak, kot dežurni policist pa je bil med odsotnostjo komandirja ali drugega nadrejenega dolžan odločati o nujnih ukrepih in opravljati druge naloge za nemoteno delovanje enote, v zadostni meri obrazložen in omogoča preizkus letne ocene delovne uspešnosti. Ker je tožnik na seji komisiji sodeloval, hkrati pa podal tudi ugovore do očitanih napak, mu je bila v preizkusu ocene zagotovljena pravica do udeležbe v smislu tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke zanemaril skrbnost in sicer bi moral tožnika dodatno opozoriti na obstoj posipanega pepela na travi, ki je bil spolzek zaradi namočenosti, zaradi česar se je tožnik pri košnji trave poškodoval.