Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila (edinega, ki se vpisuje v sodni register), zato tudi zanjo velja določba 74. člena OZ, v skladu s katero je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja - z njim se pooblaščencu podelijo določena upravičenja (za veljavnost pooblastila ni potrebno soglasje pooblaščenca). Seveda pa obveznost zastopanja nastane šele, ko pooblaščenec pooblastilo sprejme. To ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ko navaja, da nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega.
Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam (prvi odstavek 33. člena ZGD-1), vsak čas pa jo lahko tudi prekliče (36. člen ZGD-1). V skladu s 505. členom ZGD-1 (določba je dispozitivne narave, primerjaj 504. člen ZGD-1) o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca v družbi z omejeno odgovornostjo (enako tudi o postavitvi poslovodje) odločajo družbeniki. Ni pa iz določbe 505. člena ZGD-1 razvidno, kako je s prenehanjem funkcije prokurista (ZGD-1 ima le splošno določbo o tem, da lahko družba prokuro vsak čas prekliče - 36. člen). Ker gre za posebno vrsto splošnega pooblastila, pooblastilo pa lahko pooblastitelj po svoji volji omeji ali prekliče, tudi, če se je tej pravici odpovedal (primerjaj 77. člen OZ), ni dvoma, da ima tudi prokurist kot pooblaščenec pravico odpovedati pooblastilo oziroma odstopiti s položaja prokurista. To pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, ki tudi pravilno zaključuje, da je (lahko) družbi odškodninsko odgovoren, če je njegov odstop storjen v nepravem času in škodi družbi (tako tudi pravni teoretiki, dr. Šime Ivanjko - Prokurist je lastnikov alter ego, Svetovalec – priloga Gospodarskega vestnika, 1991).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je reorganizirala svojo dejavnost pomorskega transporta tako, da je vse odpoklice prenesla v drugo poslovalnico, kar je bilo glavno delo tožnice in da je spremenila organizacijo dela tako, da je ukinila tožničino delovno mesto, preostale tožničine naloge pa razdelila med ostale zaposlene. Navedeno predstavlja organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela na tožničinem delovnem mestu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
ZJU člen 5, 5/1. ZDR člen 4, 11, 11/2. ZObr člen 88, 88/1.
obstoj delovnega razmerja – javni uslužbenci – elementi delovnega razmerja – nepretrganost dela
Tožnica uveljavlja obstoj delovnega razmerja, ker naj bi v razmerju, ki sta ga stranki uredili z delom po podjemnih pogodbah, obstajali elementi delovnega razmerja. Tožnica dela ni opravljala vsak dan v tednu, ampak z daljšimi in krajšimi prekinitvami. Po določbi 4. člena ZDR je element delovnega razmerja tudi nepretrganost dela. Okoliščine glede odsotnosti tožnice so zato pravno odločilne v tem sporu. Če je bila tožnica dejansko vključena v organiziran delovni proces tožene stranke, bi morala glede odsotnosti imeti enake pravice, kot zaposleni tožene stranke, torej bi morala biti njena odsotnost primerljiva s koriščenjem letnega dopusta ali bolniškega staleža in bi jo morala opravičiti oziroma zanjo pridobiti dovoljenje tožene stranke kot vsi ostali delavci, ki ne morejo prosto razpolagati z delovnimi dnevi in delovnim časom.
škoda zaradi zaupanja – odgovornost prodajalca za stvarne napake – garancija – obvestilo o stvarni napaki – pravočasnost – zavarovanje dokazov
Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za škodo zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake: poleg splošnih predpostavk za odgovornost za nepravilno izpolnitev, mora biti podano tudi pravočasno obvestilo o napaki in sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku.
asignacija - zastaranje – pripoznava dolga – materialno procesno vodstvo
Zgolj morebitne zavajajoče obljube plačila dolga v času pred nastopom zastaranja bi lahko predstavljale zlorabo instituta zastaranja oziroma nemoralno početje, ki bi lahko imelo za posledico nedopustnost ugovora zastaranja.
plačilo sodne takse - plačilni nalog - zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog - pravnomočen plačilni nalog - rok plačila - nov plačilni nalog
V primeru, ko plačilnega naloga s pravnimi sredstvi taksni zavezanec ne uspe izpodbiti, imamo veljaven, neizpodbit plačilni nalog, ki vsebuje tudi rok, v katerem mora biti sodna taksa plačana. Zato zagotovo prvostopno sodišče ni bilo dolžno izdati nov poziv, saj je že izdalo poziv v plačilnem nalogu, ki je ostal še vedno v veljavi. Rok iz tega plačilnega naloga, ki v času trajanja odločanja o pravnih sredstvih, vloženih zoper njega, ni tekel, pa je začel ponovno teči po tem, ko je bila taksnemu zavezancu vročena sodna odločba, s katero je postal plačilni nalog pravnomočen.
ZPP člen 115, 115/2. ZDR člen 73, 109, 109/1, 109/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – izostanek pravdne stranke z naroka – delovnopravna kontinuiteta
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek pravdne stranke z naroka (2. odstavek 115. člena ZPP).
Ker je podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri prejšnjih delodajalcih, se celotna delovna doba tožnice upošteva pri obračunu odpravnine kot pravica iz delovnega razmerja.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 251, 235, 235/1, 259, 259/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za odmero - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - odškodnina
Tožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 110. člena ZDR). Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je potekel objektivni rok za odpoved. Od nastanka razloga, to je od domnevno nepravilnega ravnanja tožnika do dneva odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je namreč poteklo več kot 6 mesecev. Odpoved, podana do izteka prekluzivnega objektivnega roka, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz razloga po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, je nezakonita.
Sodišče prve stopnje je s tem, da je pogodbo o zaposlitvi razvezalo in tožniku za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu dosodilo razliko v plači, tožniku dejansko priznalo delovno razmerje pri toženi stranki tudi za čas, ko je že bil zaposlen pri drugem delodajalcu. Revizijsko sodišče, je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je trajanje delovnega razmerja v takšnem primeru možno priznati le do nove zaposlitve pri drugem delodajalcu. Postavilo se je na stališče, da je v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi morebitna manjša plača pri drugem delodajalcu lahko le eden od kriterijev za določitev višine odškodnine. Navedeno pomeni, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo zavrniti tožnikov zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi z dnem izdaje izpodbijane sodbe, kakor tudi zahtevek za plačilo razlike med plačo, ki bi šla tožniku pri toženi stranki in plačo, ki jo je do dneva izdaje prvostopenjske sodbe prejemal pri novem delodajalcu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je dejansko obstajal začasno povečan obseg dela, saj je bila vseskozi podana trajna potreba po delu na delovnem mestu, ki ga je zasedal tožnik (na istem delovnem mestu so bili zaporedoma zaposleni trije različni delojemalci), zato je prišlo do zakonske transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v smislu določbe 54. člena ZDR.
Toženi stranki (pravni osebi) tožba ni bila vročena na naslov, ki je vpisan v register, ampak na drug naslov. Ker tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena, ni bil izpolnjen prvi pogoj, ki ga 318. člen ZPP v 1. odstavku določa za izdajo zamudne sodbe, s tem pa je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke zanemaril skrbnost in sicer bi moral tožnika dodatno opozoriti na obstoj posipanega pepela na travi, ki je bil spolzek zaradi namočenosti, zaradi česar se je tožnik pri košnji trave poškodoval.
ZDR člen 9, 9/1, 16. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 68.
plača – plačilo razlike plače – odškodnina za neizkoriščen letni dopust – delovno razmerje – stroški prevoza na delo in z dela
ZDR v 16. členu določa domnevo o obstoju delovnega razmerja, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, ki pa se nanaša na primere, če delavec in delodajalec nista sklenila pogodbe o zaposlitvi. Le tedaj je potrebno za pravilno ugotovitev obstoja delovnega razmerja med pravdnima strankama, ob ustrezni trditveni podlagi, ugotavljati obstoj elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev delavca v organizirani delovni proces delodajalca, plačilo za delo in opravljanje dela po navodilih in nadorom delodajalca). Ni pa mogoče te določbe razlagati na način, da lahko delodajalec izpodbije obstoj delovnega razmerja, v kolikor dokaže, da niso podani vsi elementi delovnega razmerja, čeprav je bila med delavcem in delodajalcem sklenjena pogodba o zaposlitvi, ki predstavlja pravni temelj za nastanek delovnega razmerja.
Tožniku ni bila onemogočena izraba letnega dopusta in je imel možnost v okviru medsebojnega usklajevanja s sodelavci planirati svoj dopust. Prav tako niso podani objektivni razlogi na strani delodajalca, zaradi katerih tožnik letnega dopusta v spornem obdobju ne bi mogel koristiti. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo nadomestila za neizkoriščen letni dopust ni utemeljen.
Tožena stranka ni predložila dokazila, da je tožniku pisno, kot to zahteva ZDR v 1. odstavku 86. člena, odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zato je tožniku pri njej delovno razmerje prenehalo nezakonito na dan, ko je bil tudi nezakonito odjavljen iz zavarovanj.
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, temveč gre za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca. V 17.a členu ZSPJS so zato določena le tista pravila, ki omogočajo javnemu uslužbencu seznanitev z oceno in njegovo udeležbo ob preizkusu te ocene s strani komisije.
ZSPJS ne določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe komisije. Določa le, da se o preizkusu ocene vodi zapisnik in da komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom. Glede na to, da je opis konkretnih napak, ki se tožniku očitajo pri opravljanju dela, jasno razviden iz zapisnika, je sklep o preizkusu ocene, v katerem je ugotovljeno, da je tožnik storil preveč napak, kot dežurni policist pa je bil med odsotnostjo komandirja ali drugega nadrejenega dolžan odločati o nujnih ukrepih in opravljati druge naloge za nemoteno delovanje enote, v zadostni meri obrazložen in omogoča preizkus letne ocene delovne uspešnosti. Ker je tožnik na seji komisiji sodeloval, hkrati pa podal tudi ugovore do očitanih napak, mu je bila v preizkusu ocene zagotovljena pravica do udeležbe v smislu tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti
Poslovni razlog v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, je bil le navidezen, dejanski razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je bilo nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov tožnika. Tožena stranka tako ni izkazala utemeljenega in resnega razloga, da je prenehala potreba po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Če je bila pred novelo ZKP-J, ki je v 219.a členu uzakonila ukrep preiskave elektronskih naprav, opravljena preiskava elektronskih naprav, ki so bile zasežene na podlagi zakonite odredbe preiskovalnega sodnika za opravo hišne preiskave in zasege elektronskih naprav, iz predloga državnega tožilca in odredbe pa izhaja, da je bil preiskovalni sodnik seznanjen s tem, da se iščejo elektronske naprave, ki vsebujejo elektronske podatke, pomembne za dokazovanje v kazenskem postopku, je šteti, da je bila spoštovana zahteva po predhodnem sodnem nadzoru posega v tajnost občil oziroma pravice do zasebnosti iz 37. in 35. člena Ustave.
ZSPJS člen 24. ZSSloV člen 58. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 5.
položajni dodatek – višina položajnega dodatka
Položajni dodatek se določi v skladu z uredbo tožene stranke (RS), ki določa višino dodatka za posamezne dejavnosti, s formacijo oziroma aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Tožnik je bil poveljnik čete in mu iz tega razloga skladno s 5. členom Uredbe pripada položajni dodatek v višini 12 %. Ker so tožniku na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe, s katero je bil imenovan na formacijsko dolžnost višji častnik letalski inženir poveljnik v poveljstvo sil SV/brigada ZO in letalstva/letalska tehnična enota/poveljstvo, kar se enači s poveljnikom čete, pripadali dodatki v višini in pod pogoji, določenimi s predpisi na obrambnem področju, mu je tako s to odločbo pripadal tudi 12 % položajni dodatek po 5. členu Uredbe.
ZDR člen 9, 9/1, 16. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 68.
plača – plačilo razlike plače – odškodnina za neizkoriščen letni dopust – delovno razmerje – stroški prevoza na delo in z dela
ZDR v 16. členu določa domnevo o obstoju delovnega razmerja, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, ki pa se nanaša na primere, če delavec in delodajalec nista sklenila pogodbe o zaposlitvi. Le tedaj je potrebno za pravilno ugotovitev obstoja delovnega razmerja med pravdnima strankama, ob ustrezni trditveni podlagi, ugotavljati obstoj elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev delavca v organizirani delovni proces delodajalca, plačilo za delo in opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca). Ni pa mogoče te določbe razlagati na način, da lahko delodajalec izpodbije obstoj delovnega razmerja, v kolikor dokaže, da niso podani vsi elementi delovnega razmerja, čeprav je bila med delavcem in delodajalcem sklenjena pogodba o zaposlitvi, ki predstavlja pravni temelj za nastanek delovnega razmerja.
Tožniku ni bila onemogočena izraba letnega dopusta in je imel možnost v okviru medsebojnega usklajevanja s sodelavci planirati svoj dopust. Prav tako niso podani objektivni razlogi na strani delodajalca, zaradi katerih tožnik letnega dopusta v spornem obdobju ne bi mogel koristiti. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila za neizkoriščen letni dopust ni utemeljen.