ZDR člen 31, 35, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. KZ-1 člen 173, 173/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pisan izjava - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je med izvajanjem programa šole v naravi spolno nadlegoval učenko tako, da ji je vtaknil prst v zadnjico in jo tudi drugače otipaval po telesu in po intimnih delih telesa. Navedene kršitve imajo vse znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po določilih 3. odstavka 173. člena Kazenskega zakonika, ki določa, da navedeno kaznivo dejanje stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. Zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
Tožena stranka ni predložila dokazila, da je tožniku pisno, kot to zahteva ZDR v 1. odstavku 86. člena, odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zato je tožniku pri njej delovno razmerje prenehalo nezakonito na dan, ko je bil tudi nezakonito odjavljen iz zavarovanj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je reorganizirala svojo dejavnost pomorskega transporta tako, da je vse odpoklice prenesla v drugo poslovalnico, kar je bilo glavno delo tožnice in da je spremenila organizacijo dela tako, da je ukinila tožničino delovno mesto, preostale tožničine naloge pa razdelila med ostale zaposlene. Navedeno predstavlja organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela na tožničinem delovnem mestu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
ZJU člen 5, 5/1. ZDR člen 4, 11, 11/2. ZObr člen 88, 88/1.
obstoj delovnega razmerja – javni uslužbenci – elementi delovnega razmerja – nepretrganost dela
Tožnica uveljavlja obstoj delovnega razmerja, ker naj bi v razmerju, ki sta ga stranki uredili z delom po podjemnih pogodbah, obstajali elementi delovnega razmerja. Tožnica dela ni opravljala vsak dan v tednu, ampak z daljšimi in krajšimi prekinitvami. Po določbi 4. člena ZDR je element delovnega razmerja tudi nepretrganost dela. Okoliščine glede odsotnosti tožnice so zato pravno odločilne v tem sporu. Če je bila tožnica dejansko vključena v organiziran delovni proces tožene stranke, bi morala glede odsotnosti imeti enake pravice, kot zaposleni tožene stranke, torej bi morala biti njena odsotnost primerljiva s koriščenjem letnega dopusta ali bolniškega staleža in bi jo morala opravičiti oziroma zanjo pridobiti dovoljenje tožene stranke kot vsi ostali delavci, ki ne morejo prosto razpolagati z delovnimi dnevi in delovnim časom.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 251, 235, 235/1, 259, 259/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za odmero - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - odškodnina
Tožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 110. člena ZDR). Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je potekel objektivni rok za odpoved. Od nastanka razloga, to je od domnevno nepravilnega ravnanja tožnika do dneva odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je namreč poteklo več kot 6 mesecev. Odpoved, podana do izteka prekluzivnega objektivnega roka, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz razloga po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, je nezakonita.
Sodišče prve stopnje je s tem, da je pogodbo o zaposlitvi razvezalo in tožniku za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu dosodilo razliko v plači, tožniku dejansko priznalo delovno razmerje pri toženi stranki tudi za čas, ko je že bil zaposlen pri drugem delodajalcu. Revizijsko sodišče, je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je trajanje delovnega razmerja v takšnem primeru možno priznati le do nove zaposlitve pri drugem delodajalcu. Postavilo se je na stališče, da je v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi morebitna manjša plača pri drugem delodajalcu lahko le eden od kriterijev za določitev višine odškodnine. Navedeno pomeni, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo zavrniti tožnikov zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi z dnem izdaje izpodbijane sodbe, kakor tudi zahtevek za plačilo razlike med plačo, ki bi šla tožniku pri toženi stranki in plačo, ki jo je do dneva izdaje prvostopenjske sodbe prejemal pri novem delodajalcu.
javni uslužbenci – ocenjevanje javnih uslužbencev - ocenjevanje in napredovanje uradnikov - določitev ocene – seznanitev z oceno - razgovor
Rok iz 3. odstavka 114. člena ZJU, do katerega mora biti izpolnjen ocenjevalni list in 30-dnevni rok, v katerem mora biti uradnik seznanjen z oceno, sta procesna in instrukcijska roka, zato njuna prekoračitev ne more vplivati na zakonitost postopka ocenjevanja in oceno samo.
Dejstvo, da tožnik ni bil na razgovoru pri svoji nadrejeni, na zakonitost ocene ne more vplivati. Iz takrat veljavne določbe 1. odstavka 115. člena ZJU izhaja, da se seznanitev z oceno opravi v obliki razgovora nadrejenega z uradnikom, seznanitev pa mora biti opravljena najkasneje v 30 dneh od določitve ocene. Tožnik se je z oceno seznanil, vročitev oz. prevzem ocene pa odklonil, zato razgovor po 1. odstavku 115. člena ZJU ni bil opravljen iz razlogov na tožnikovi strani.
ZMZPP člen 20. Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija) člen 4.
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3, 8. Protokol, ki spreminja Konvencijo o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3.
spor z mednarodnim elementom - prodajna pogodba - podjemna pogodba - uporaba materialnega prava - zastaranje
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga se sicer uporabi, če imata stranki ob sklenitvi pogodbe sedež v državah podpisnicah mednarodne pogodbe (3. člen), vendar pa omenjeni Protokol, ki spremlja Konvencijo, dodaja možnost uporabe tudi v primerih, ko nanjo napotujejo pravila mednarodnega zasebnega prava (točka b prvega odstavka 3. člena). Ker je Slovenija ratificirala Protokol h Konvenciji, ki daje možnost uporabe na podlagi pravil mednarodnega zasebnega prava, bi moralo sodišče (če bi sporno razmerje kvalificiralo kot prodajno pogodbo) opraviti presojo tudi na podlagi točke b prvega odstavka 3. člena.
Toženi stranki (pravni osebi) tožba ni bila vročena na naslov, ki je vpisan v register, ampak na drug naslov. Ker tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena, ni bil izpolnjen prvi pogoj, ki ga 318. člen ZPP v 1. odstavku določa za izdajo zamudne sodbe, s tem pa je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 115, 115/2. ZDR člen 73, 109, 109/1, 109/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – izostanek pravdne stranke z naroka – delovnopravna kontinuiteta
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek pravdne stranke z naroka (2. odstavek 115. člena ZPP).
Ker je podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri prejšnjih delodajalcih, se celotna delovna doba tožnice upošteva pri obračunu odpravnine kot pravica iz delovnega razmerja.
ZSPJS člen 24. ZSSloV člen 58. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 5.
položajni dodatek – višina položajnega dodatka
Položajni dodatek se določi v skladu z uredbo tožene stranke (RS), ki določa višino dodatka za posamezne dejavnosti, s formacijo oziroma aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Tožnik je bil poveljnik čete in mu iz tega razloga skladno s 5. členom Uredbe pripada položajni dodatek v višini 12 %. Ker so tožniku na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe, s katero je bil imenovan na formacijsko dolžnost višji častnik letalski inženir poveljnik v poveljstvo sil SV/brigada ZO in letalstva/letalska tehnična enota/poveljstvo, kar se enači s poveljnikom čete, pripadali dodatki v višini in pod pogoji, določenimi s predpisi na obrambnem področju, mu je tako s to odločbo pripadal tudi 12 % položajni dodatek po 5. členu Uredbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073035
ZDLov-1 člen 53, 53/1, 53/2, 53/4, 53/6. ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT člen 2. ZOdvT tarifna številka 6003.
škoda, ki jo povzroči divjad – odškodninska odgovornost lovske družine - postavitev električnega pastirja – zaščitno sredstvo – ravnanje dobrega gospodarja – protipravno ravnanje – potni stroški odvetnika – izbira odvetnika v drugem kraju
Tožnik mora škodo, ki mu jo je po njegovih trditvah povzročila divjad, trpeti sam, saj je neutemeljeno zavrnil predhodno ponujeno zaščitno sredstvo.
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, kateremu zaupa, odvetnik pa je pri opravljanju odvetniškega poklica upravičen do plačila nagrad in izdatkov v skladu z ZOdvT.
ZTLR člen 58. SPZ člen 217, 217/1. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
prenehanje služnosti - neizvrševanje služnosti - dobrovernost - stroški postopka - dokazna ocena - priposestvovanje stvarne služnosti - pravni naslov - vsak svoje stroške - pravo priposestvovanje - nepravo priposestvovanje - dokazno pomembna dejstva - delen uspeh
Zaraščenost poti oziroma njena neprevoznost je samo ena od (indičnih) okoliščin, ki je potrdila trditev tožencev o neuporabi poti (v omenjenem obsegu) s strani pravnih prednikov tožnikov. Ključna je torej trditev o neuporabi poti, ne pa o njeni zaraščenosti. Za upoštevanje te okoliščine (s strani sodišča) ni bilo potrebno ne, da jo toženca posebej zatrjujeta, niti ni bilo dolžno sodišče na njeno pomembnost tožnika posebej opozarjati oziroma njima ter ostalim zaslišanim v zvezi z njo postavljati vprašanja (jih zaslišati).
Nenavadno bi bilo, če bi moralo sodišče stranke pri izvajanju dokazov posebej opozarjati, kaj se mu v zvezi z vsebino izvedenega dokaza (npr. zaslišanja) zdi pomembno in kaj ne (oziroma na kaj naj bodo stranke pozorne). Takšno morebitno (neutemeljeno) pričakovanje nima nobene zveze niti z načelom odprtega sojenja. Stranka je dolžna sama presoditi, ali je določena izpovedba (oziroma njen del) lahko relevantna ali ne.
Tožnika nista zatrjevala obstoja pravnega naslova, ki bi upravičeval zaključek o njuni dobrovernosti. Če ne znaš ustrezno obrazložiti, zakaj si bil dobroveren, to je zakaj si izvrševal služnost misleč, da si jo pridobil na veljaven način, o dobrovernosti ni moč govoriti.
Zakaj je prišlo do spora, za odločitev o stroških ne more biti ključno. Pomembno je le, kdo in v kakšni meri je v postopku, do katerega je v posledici spora prišlo, uspel.
Ker sta tožeča in tožena stranka že od začetka njunega poslovnega sodelovanja razvili običaj plačevanja obveznosti z zamikom, v roku od treh do štirih mesecev, jih je tožeča stranka izvršila po načelu sočasnosti izpolnitve v zvezi z opravljenimi storitvami tožene stranke.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077327
ZPP člen 108, 108/1, 115, 115/2. SZ-1 člen 29, 29/2, 29/4. SPZ člen 108, 110, 110/3, 113. ZZK-1 člen 12.
sprememba dela posameznega dela v skupni prostor – sprememba skupnega prostorov v posamezni del – sporazum o delitvi - soglasje vseh etažnih lastnikov – etažni načrt - sprememba elaborata za vpis objektne spremembe v zemljiško knjigo – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – pravica do izjave
Za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, torej za posel, ki presega okvire rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Poleg soglasja vseh etažnih lastnikov pa bi predlagatelji za izvedbo predmetne spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter njen vpis v zemljiško knjigo morali pridobiti še etažni načrt, ki bi vseboval natančen opis posameznih delov v razmerju do drugih delov in njihove identifikacijske znake, kakor se vpisujejo v kataster stavb.
OZ člen 179, 182, 299. ZDPra člen 14. KZ člen 26, 127, 127/1, 127/2.
kazenski postopek – oprostilna sodba – neupravičen pripor – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravična denarna odškodnina – zamudne obresti – zamuda
V sodni praksi je sicer ustaljeno stališče, da se odškodnina zaradi neutemeljenega odvzema prostosti praviloma določa kot enotna odškodnina, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, vendar pa se v primeru dodatne škode, ki se kaže v duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, lahko posebej prisodi tudi odškodnina za to obliko škode.
Dnevno tarifiranje odškodnine za pripor je neprimerno. Pri primerjavi posameznih primerov je namreč treba upoštevati posebnosti vsakega od njih (poleg trajanja pripora torej tudi druge okoliščine) ter čas, ko je bila odškodnina določena, saj je v različnih časovnih obdobjih bila uporabljana različna valuta, njena vrednost pa se je s časom tudi spreminjala. Objektivni pokazatelj višine prisojene odškodnine je povprečna plača v času izdaje prvostopne odločbe.
ZNP člen 21, 97, 104. ZSZ člen 18, 26, 26/1, 37. ZSKZ člen 2. ZRPPN člen 51.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – nepravdni postopek – ureditev razmerij med udeleženci – denarna odškodnina
Sodišče ne odloča o zahtevku, ki ga je ena stranka postavila proti drugi stranki, zahtevek tudi sicer ni bistvena sestavina predloga v predlagalnih nepravdnih postopkih, ampak ureja razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti.
predhodna odredba – kontradiktoren postopek – pravica do izjave – odločitev o ugovoru – vročitev pripravljalne vloge
O vprašanju načina zagotavljanja pravice do informacije in izjave v postopku zavarovanja z začasno odredbo se je že izreklo Ustavno sodišče RS. Nobenih razlogov ni, da bi se isto pravilo ne uporabljalo tudi v postopku zavarovanja s predhodno odredbo. Tudi v postopku za izdajo predhodne odredbe je zaradi učinkovitosti izdane predhodne odredbe dopustno, da kontradiktornost ni vzpostavljena že pred izdajo odredbe; v postopku z ugovorom pa mora biti zagotovljena že pred sodiščem prve stopnje.
Uveljavljanje, da je terjatev prenehala že na podlagi pobotne izjave, pomeni ugovor ugasle terjatve in ne uveljavljanja pobota s pobotno izjavo šele v izvršilnem postopku.