ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZNP člen 44. ZPP člen 406, 406/2.
odvzem poslovne sposobnosti – regulacijska začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ je v primeru postopka za odvzem poslovne sposobnosti podan, če je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da oseba, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost zaradi razlogov, kot jih predvideva 44. člen ZNP, ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Drugi pogoj za izdajo začasne odredbe pa je v tem primeru podan, če obstoji nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
premija za uspeh – določenost oz. določljivost premije – sklepčnost tožbe – stroški pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega materialnopravnega preizkusa izpodbijane sodbe upoštevaje uveljavljani tožbeni zahtevek in tožbeno naracijo ugotovilo, da tožba ni sklepčna, saj iz dejstev, navedenih v njej, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Ker je tožena stranka v tem sporu v celoti uspela, ji gredo stroški prvostopenjskega postopka ter stroški pritožbe zoper vmesno sodbo.
odgovornost za škodo – nedopustno ravnanje – napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del – neustrezna osvetlitev stopnišča – deljena odgovornost izvajalca in projektanta – prispevek oškodovanca
Zgolj trenutna neosvetlitev spornega dela stopnišča v času padca še ne pomeni napake v gradnji, za katero bi odgovarjala toženka kot izvajalec. Pravno odločilno je, ali je bila gradnja svetil ustrezno projektirana, da bi lahko luči osvetljevale celotno stopnišče v času njegove uporabe, in (če je bil projekt ustrezen) ali so bila dela ustrezno izvedena v času predaje objekta. Za morebitne kasnejše okvare senzorjev razsvetljave bi toženka kot izvajalec lahko odgovarjala le, če bi ji bile te znane in bi bila pozvana k odpravi tehničnih napak, pa bi svojo dolžnost opustila.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti je svobodna odločitev vsakega posameznika. Za ohranitev zakonske zveze ni dovolj zgolj želja enega od zakoncev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077320
OZ člen 190, 193, 344, 440. ZZ člen 62. SZ člen 118. ZPN člen 6. ZPP člen 362, 362/2.
zahtevek za vračilo prejete kupnine – pravnomočna odločitev o lastninski pravici – ničnost pogodbe – prodaja tuje stvari – neupravičena pridobitev – ugovor zastaranja – zakonske zamudne obresti – navedba ustreznih trditev
Toženka ni izkazala, da je bilo za brezplačen prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini izdano predpisano dovoljenje, zato izvršeni prenos ni bil veljaven. Dejstvo, da vknjižbe toženkinega pravnega prednika ni nihče izpodbijal, za to pravdo ni pomembno. Sodišče prve stopnje je ničnost navedene pogodbe pravilno obravnavalo kot predhodno vprašanje.
Prodaja tuje stvari ni prepovedana. To pa ne pomeni, da lahko prodajalec tuje stvari obdrži prejeto kupnino.
Res gre pri ugovoru zastaranja za materialnopravni ugovor, ki pa ga v postopku ni mogoče uspešno uveljavljati brez navedbe ustreznih dejstev (o zapadlosti terjatve in poteku zastaralnega roka).
preživnina – določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena – določitev stikov – skupno starševstvo – otroški dodatek – dnevnica kot dohodek – spremenjene okoliščine
Otroški dodatek ni namenjen razbremenitvi dolžnosti staršev, da preživljajo svoje otroke. V skladu z novejšo sodno prakso je otroški dodatek zato mogoče upoštevati le, kadar materialne in pridobitne zmožnosti staršev ne omogočajo kritja otrokovih potreb.
Kot dohodek toženca je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo dnevnice, ki jih toženec dobiva iz naslova službenih voženj v tujino. Da te (vsaj deloma) predstavljajo toženčev zaslužek (in ne povrnitev stroškov), je utemeljeno sklepalo na podlagi dejstva, da se toženec vozi z nadstandardnim vozilom.
Soočenje je le metoda zaslišanja prič oziroma pravdnih strank, torej le način izvajanja dokaza in ne dokazno sredstvo. Soočenje je smiselno v primerih (predvsem pri zaslišanju prič), ko bi se pokazala možnost, da bi zaradi izkoriščanja psihološkega pritiska ene priče oziroma stranke na drugo, ta popustila in povedala resnico.
določitev sporazumne preživnine – ureditev stanja in razmerja v nepravdnem postopku – predlagatelj – korist otroka – preživninska dolžnost staršev – nastanitev v rejniški družini
Podana je situacija, ko je otrok preživninskih zavezancev v rejniški družini, enemu od staršev je preživninska obveznost s sodno odločbo že določena, drugi roditelj pa to želi urediti sporazumno v nepravdnem postopku ter poda skupaj z mladoletno hčerjo predlog, naj sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep. O tem predlogu je potrebno vsebinsko odločati.
neupravičena obogatitev – verzija – nadomestilo za uporabo solastne nepremičnine – povrnitev vlaganj – nastanek pravice
Ugotovitve, da sta toženca uporabljala sporni nepremičnini v večjem deležu, kot bi jima šlo glede na polovični toženčev solastni delež, in da za tak način uporabe nepremičnine nista imela podlage v dogovoru s solastnico (tožnica je temu nasprotovala), utemeljujejo zaključek, da sta tožnikoma dolžna nadomestiti korist, ki sta jo imela od uporabe.
Glede na to, da sta toženca o uporabi stanovanja v drugem nadstropju odločala skupno, je tudi toženka ne glede na to, da ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, dolžna solidarno s tožencem tožnikoma nadomestiti korist, ki sta jo imela od uporabe.
Ker toženca še vedno uporabljata sporni del nepremičnine, na katerega se nanašajo njuna zatrjevana vlaganja, terjatev za povrnitev vrednosti teh vlaganj še ni nastala.
odškodninska odgovornost za drugega – odgovornost delodajalca za delavca – policist – objektivna odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – neobičajne okoliščine
Opravljanje naloge poostrenega nadzora nad alkoholiziranostjo voznikov predstavlja za policista vedno določen riziko, ki za policista, ki je usposobljen tudi za ravnanje v takšnih situacijah, ni in ne more biti nekaj neobičajnega. V konkretnem primeru pa so bile podane neobičajne okoliščine.
Okoliščine primera (neupoštevanje tožnikove zahteve po zaustavitvi vozila, divja vožnja stranskega intervenienta z neregistriranim vozilom, s katerim je ogrožal varnost udeležencev v prometu) so terjale hitro ukrepanje, s katerim se je tožnik (zaradi ravnanja stranskega intervenienta) izpostavil večjemu tveganju, kot je to običajno.
Če sodišče prepis zvočnega posnetka stranki vroči šele s sodbo, gre za kršitev 125a. člena ZPP. Vendar je ta kršitev relativne narave. Pritožnik mora zato zatrjevati, da mu je bila odvzeta možnost ugovora zoper prepis. Ker pa je ugovor omejen na pravilnost prepisa (skladnost prepisa s posnetkom), mora zatrjevati tudi to neskladnost.
V nasprotju z dopolnjevanjem trditvene podlage, sodišče v primeru pomanjkljivo predlaganega dokaza (vpogled v drug spis) ni dolžno v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati pritožnika naj dokazni predlog ustrezno substancira. Tega niti ne sme storiti, saj bi takšna aktivnost sodišča presegala pooblastilo 285. člena ZPP in pomenila kršitev razpravnega načela.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077327
ZPP člen 108, 108/1, 115, 115/2. SZ-1 člen 29, 29/2, 29/4. SPZ člen 108, 110, 110/3, 113. ZZK-1 člen 12.
sprememba dela posameznega dela v skupni prostor – sprememba skupnega prostorov v posamezni del – sporazum o delitvi - soglasje vseh etažnih lastnikov – etažni načrt - sprememba elaborata za vpis objektne spremembe v zemljiško knjigo – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – pravica do izjave
Za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, torej za posel, ki presega okvire rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Poleg soglasja vseh etažnih lastnikov pa bi predlagatelji za izvedbo predmetne spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter njen vpis v zemljiško knjigo morali pridobiti še etažni načrt, ki bi vseboval natančen opis posameznih delov v razmerju do drugih delov in njihove identifikacijske znake, kakor se vpisujejo v kataster stavb.
ZPP člen 339, 350, 350/2. OZ člen 190, 280, 280/1.
neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje najemnika zaradi predhodno sklenjene najemne pogodbe za isti prostor – vzročna zveza – odsotnost pravne podlage – najemna pogodba
Tožnika sta kljub temu, da sta vedela, da ima vrt v najemu toženec, za vrt sklenila najemno pogodbo (nista pa od najemodajalca uveljavljala izročitve najetega vrta), na drugi strani pa toženec vrt uporablja (ga ima v najemu) na podlagi sklenjene najemne pogodbe z obveznostjo plačevanja najemnine (te obveznosti nesporno (še) ni izpolnil). Prikrajšanje premoženja tožnikov ni bilo izzvano s toženčevo obogatitvijo zaradi neplačila najemnine (jasno torej obstoj vzročne zveze ni izkazan), poleg tega obstoji pravna podlaga, ki opravičuje zmanjšanje premoženja tožnikov (najemna pogodba), na strani toženca pa ni mogoče mimo dejstva obstoja obveznosti plačati najemnino (pogodbeno obveznost).
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravni naslov – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, to je osebe, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Relevanten pravni naslov je pogodba, sklenjena med zemljiškoknjižnim lastnikom in predlagateljem – lastnikom posameznega dela stavbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068941
ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 44, 165, 165/3, 165/4, 337, 337/1, 367. ZOR člen 214. ZST-1 člen 39 ZST člen 25.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – odplačevanje kredita – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kateri zakonec in v kakšni višini je najel kredit za skupne potrebe. Kredit, ki ga najame eden od zakoncev za gradnjo hiše, ki je bil v času trajanja zakonske zveze tudi porabljen, pomeni skupni prispevek obeh zakoncev h gradnji skupne hiše. Stvar, pridobljena na ta način, je skupna. Prenehanje zakonske zveze pa stvarnopravnih razmerij ne spreminja. Zakonec, ki po prenehanju zakonske zveze sam odplačuje kredit, ima do drugega le obligacijski zahtevek.
V splošno sprejeti formulaciji obrestnega zahtevka, ki jo je sodišče sprejelo, ko je določilo, da zamudne obresti tečejo od zapadlosti do plačila, je že vsebovano tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo.
Intervencija sodišča pri določitvi vrednosti spora je časovno in vsebinsko omejena. Sodišče jo opravi le pri nedenarnih zahtevkih in najkasneje do faze obravnavanja glavne stvari.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – uporaba solastne nepremičnine – pravica do uporabe solastne stvari – onemogočanje uporabe solastniku – razvezana zakonca – bivanje otrok solastnika v nepremičnini
Vprašanje, ali toženka solastno hišo uporablja v celoti ali ne, ob dejstvu, da je tožnika iz uporabe izključila, ni relevantno.
Pri presoji višine koristi je pomembno, da hišo skupaj s toženko uporabljata tudi oba skupna otroka. Tožnik ni prerekal te trditve toženke, niti ni navedel nobenih dodatnih dejstev, ki bi eventuelno omogočala presojo, da je toženka dolžna nositi tudi tisti del uporabnine, ki sicer odpade na oba otroka. Gre za dejstva o njuni starosti, preživninski obveznosti, ali je bila pri določanju preživnine upoštevana tudi uporabnina ali ne, prav tako ni bilo trditev, da v njuno brezplačno uporabo ne privoli.
odškodnina za nematerialno in materialno škodo – primerna denarna odškodnina – ugotavljanje strahu in telesnih bolečin – tuja nega in pomoč – strah – naloga izvedenca
Sodišče angažira izvedenca, da poda oceno, koliko časa je bil strah z medicinskega stališča objektivno utemeljen, ne pa, kakšne intenzitete je bil in koliko časa je trajal pri konkretnem oškodovancu. To dejstvo mora ugotoviti sodišče. Strah je čustvo, ki ga vsakdo doživlja po svoje, zato je oškodovanec tisti, ki lahko o lastnem strahu najbolj avtentično pove.
Pomoč, ki jo je tožnici po nesreči nudil partner (pomoč v banjo in pomoč pri nakupih), ni presegla običajne pomoči, ki sta jo zakonca dolžna nuditi drug drugemu. Zato tožnica ni upravičena do odškodnine iz naslova tuje nege in pomoči.
ZPP člen 97, 139, 140, 142, 142/1, 184, 189, 318, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 75.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – kraj vročanja – pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj – pisno pooblastilo za sprejem sodnih pisanj – nadomestna vročitev – dejansko bivališče
Pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj imora imeti pisno pooblastilo.
Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na določenem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO- CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071531
OZ člen 188.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – regres plačnika - rezervni vzrok – doktrina globokega žepa – branje zapisnika o zaslišanju iz kazenskega postopka
Pravnomočno je že bilo ugotovljeno, da je podana odškodninska obveznost obeh pravdnih strank, ki je nasproti oškodovancem sicer solidarna, kar pomeni, da je v ravnanju obeh pravdnih strank že ugotovljena protipravnost, odgovornost (krivda), ugotovljena pa je tudi vzročna zveza med njunim protipravnim ravnanjem in škodo. V obravnavani pravdi gre le še za porazdelitev bremena med obe proti oškodovancem solidarno odgovorni osebi – katera od njiju nosi kolikšen delež obveznosti.