ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073062
ZPP člen 216. OZ člen 179, 943, 943/1. Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 3, 4.
uporaba tujega prava – pravo BiH – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stalno bivališče oškodovanca – okoliščina, ki vpliva na odmero odškodnine – življenjski standard
Očitno je, da bosansko materialno pravo dopušča upoštevanje kraja bivališča tožeče stranke kot ene od okoliščin za prisoditev pravične denarne odškodnine. Tudi sodna praksa slovenskih sodišč dopušča upoštevanje te okoliščine. Pritožba nima prav, da se ne bi smelo upoštevati prebivališče na ozemlju z višjim življenjskim standardom kot okoliščin, ki vpliva na odmero odškodnine.
Drugače kot v Republiki Sloveniji pa se Federaciji BiH odmerja odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Slovensko sodišče, če uporablja inozemsko pravo, mora uporabiti tudi inozemsko sodno prakso, če mu je ta dostopna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073030
ZMZPP člen 1, 6, 30, 30/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – spor z mednarodnim elementom – uporaba avstrijskega prava – soprispevek oškodovanca – bolečnina – odmera odškodnine
Ker je šlo za spor z mednarodnim elementom, je prvostopenjsko sodišče uporabilo pravo države, kjer se je zgodila prometna nesreča (Haška konvencija), to pa je Republika Avstrija.
Kogentne določbe, ki bi prepovedovala dogovor, da je toženka kot odvetnica do plačila za svoje storitve upravičena le, če bi bil dosežen predviden rezultat (obligacija rezultata) ni (bilo). Takšne kogentne določbe prav gotovo ne predstavlja niti 17. člen ZOdv in še manj določbe odvetniške tarife.
Materialnopravno zmotno je stališče, da mora tožnica, ker specifikaciji storitev toženke (njeni pobotni izjavi) ni ugovarjala ob prejemu, trpeti posledice v smislu »priznanja« te terjatve (oziroma izgube možnosti njenemu kasnejšemu oporekanju).
Stališče, da bi morala tožnica tekom postopka postaviti zahtevek na ugotovitev, da do predpravdnega pobota ni prišlo, je zmotno.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti je svobodna odločitev vsakega posameznika. Za ohranitev zakonske zveze ni dovolj zgolj želja enega od zakoncev.
Soočenje je le metoda zaslišanja prič oziroma pravdnih strank, torej le način izvajanja dokaza in ne dokazno sredstvo. Soočenje je smiselno v primerih (predvsem pri zaslišanju prič), ko bi se pokazala možnost, da bi zaradi izkoriščanja psihološkega pritiska ene priče oziroma stranke na drugo, ta popustila in povedala resnico.
komisijska pogodba – posredno zastopanje – prodajna komisija – pravne napake – jamčevanje za pravne napake – odgovornost komisionarja kot prodajalca – pasivna legitimacija
Komisionar sam je stranka pogodbe, ki jo je sklenil za račun komitenta. Samo komisionar je upravičen od svojega sopogodbenika (kupca pri prodajni komisiji) terjati izpolnitev obveznosti, po drugi strani pa je sopogodbenik (kupec pri prodajni komisiji) samo od komisionarja upravičen zahtevati, da pogodbo izpolni.
predhodna odredba - ustavitev postopka zavarovanja - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom
Samo v izjemnem primeru, da do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom niso bila opravljena dejanja zavarovanja (rubež in/ali vpis, predznamba), lahko sodišče v postopku zavarovanja ugotovi, da upnik do tedaj ni pridobil (pogojne) ločitvene pravice ter ustavi postopek zavarovanja po prvi točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Sicer pa mora sodišče, ki je odločalo v postopku zavarovanja, prepustiti odločanje o (terjatvi in) ločitveni pravici stečajnemu (oziroma po prerekanju in napotitvi pravdnemu) sodišču ter razmerju upnik-dolžnik, ne da bi izven stečajnega postopka odločalo o tem ter posegalo vanj. Če stečajni upravitelj (in ostali upniki) ob preizkusu terjatev in ločitvenih pravic nima(jo) pomislekov zoper pravice upnika na katerem koli premoženju dolžnika, tudi ne na nepremičninah s predznambo hipoteke na podlagi predhodne odredbe, ter jo prizna(jo), sodišče v postopku zavarovanja ne more poseči v to razmerje med upnikom in dolžnikom ter upniku odvzeti priznane ločitvene pravice.
ZNP člen 21, 97, 104. ZSZ člen 18, 26, 26/1, 37. ZSKZ člen 2. ZRPPN člen 51.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – nepravdni postopek – ureditev razmerij med udeleženci – denarna odškodnina
Sodišče ne odloča o zahtevku, ki ga je ena stranka postavila proti drugi stranki, zahtevek tudi sicer ni bistvena sestavina predloga v predlagalnih nepravdnih postopkih, ampak ureja razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti.
neupravičena obogatitev – verzija – nadomestilo za uporabo solastne nepremičnine – povrnitev vlaganj – nastanek pravice
Ugotovitve, da sta toženca uporabljala sporni nepremičnini v večjem deležu, kot bi jima šlo glede na polovični toženčev solastni delež, in da za tak način uporabe nepremičnine nista imela podlage v dogovoru s solastnico (tožnica je temu nasprotovala), utemeljujejo zaključek, da sta tožnikoma dolžna nadomestiti korist, ki sta jo imela od uporabe.
Glede na to, da sta toženca o uporabi stanovanja v drugem nadstropju odločala skupno, je tudi toženka ne glede na to, da ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, dolžna solidarno s tožencem tožnikoma nadomestiti korist, ki sta jo imela od uporabe.
Ker toženca še vedno uporabljata sporni del nepremičnine, na katerega se nanašajo njuna zatrjevana vlaganja, terjatev za povrnitev vrednosti teh vlaganj še ni nastala.
odškodninska odgovornost za drugega – odgovornost delodajalca za delavca – policist – objektivna odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – neobičajne okoliščine
Opravljanje naloge poostrenega nadzora nad alkoholiziranostjo voznikov predstavlja za policista vedno določen riziko, ki za policista, ki je usposobljen tudi za ravnanje v takšnih situacijah, ni in ne more biti nekaj neobičajnega. V konkretnem primeru pa so bile podane neobičajne okoliščine.
Okoliščine primera (neupoštevanje tožnikove zahteve po zaustavitvi vozila, divja vožnja stranskega intervenienta z neregistriranim vozilom, s katerim je ogrožal varnost udeležencev v prometu) so terjale hitro ukrepanje, s katerim se je tožnik (zaradi ravnanja stranskega intervenienta) izpostavil večjemu tveganju, kot je to običajno.
OZ člen 45, 45/6, 255, 512. ZOR člen 15, 15/2, 114, 133, 139, 280, 532. SPZ člen 66. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14.
predpogodba – zahtevek na sklenitev pogodbe – kršitev predpogodbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe – opravičljiva zmota – zmota o bistveni lastnosti predmeta – status zemljišča – oderuška pogodba – čezmerno prikrajšanje
Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj predpostavlja situacijo, ko ima upnik denarno terjatev zoper dolžnika, dolžnik pa skuša preprečiti njeno poplačilo. Gre za primere, ko se uveljavlja relativna neveljavnost oz. neučinkovitost dolžnikovega ravnanja zaradi dolžnikove neplačevitosti in se s tožbo zahteva, da pravno dejanje nima učinka do tožeče stranke glede njene terjatve do dolžnika v določenem znesku in da je zato pridobitelj dolžan dopustiti, da tožeča stranka terjatev do dolžnika poplača iz pridobiteljevega premoženja.
Če je bila stranka predpogodbe (prodajalec) pri sklepanju predpogodbe v opravičljivi zmoti glede bistvene lastnosti predmeta (od katere je odvisna opredelitev njene vrednosti), lahko odkloni sklenitev bodoče glavne pogodbe. Status nepremičnine (s tem pa njena vrednost) je odločilna lastnost predmeta (in s tem element pred/pogodbe).
odgovornost za škodo – nedopustno ravnanje – napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del – neustrezna osvetlitev stopnišča – deljena odgovornost izvajalca in projektanta – prispevek oškodovanca
Zgolj trenutna neosvetlitev spornega dela stopnišča v času padca še ne pomeni napake v gradnji, za katero bi odgovarjala toženka kot izvajalec. Pravno odločilno je, ali je bila gradnja svetil ustrezno projektirana, da bi lahko luči osvetljevale celotno stopnišče v času njegove uporabe, in (če je bil projekt ustrezen) ali so bila dela ustrezno izvedena v času predaje objekta. Za morebitne kasnejše okvare senzorjev razsvetljave bi toženka kot izvajalec lahko odgovarjala le, če bi ji bile te znane in bi bila pozvana k odpravi tehničnih napak, pa bi svojo dolžnost opustila.
ZLNDL člen 2, 7. ZPZS člen 43, 46. OZ člen 198. ZPN člen 7.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – imetništvo pravice do uporabe ob uveljavitvi ZLNDL – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje
Za ugotovitev, da je pravni prednik tožeče stranke na zemljišču pridobil pravico uporabe, je bistveno, da je garažo zgradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju prve tožene stranke in da je garažo z njenim dovoljenjem tudi uporabljal.
Za obogatitev ni pomembno, ali je pridobitelj stvari s stvarjo neposredno okoriščen, temveč zadostuje, da bi korist lahko pridobil, pa jo je iz kateregakoli razloga opustil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059940
ZPP člen 213, 214, 214/2, 286b. OZ člen 198. ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 147, 147/1, 151, 151/4.
izvajanje dokazov - neprerekana dejstva – relativna kršitev postopka – pravočasno uveljavljanje kršitev postopka - plačilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del
Tožnik bi moral na domnevno kršitev pravil o dokazovanju oziroma neuporabo domneve domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP opozoriti že v postopku na prvi stopnji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068924
SZ-1 člen 111. OZ člen 614. ZPP člen 181, 181/3.
nezakonita uporaba stanovanja – najemna pogodba – pretek določenega časa – prenehanje najemne pogodbe – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja
Ob dejstvu, da je najemna pogodba, po kateri je tožena stranka kot najemnica proti plačilu tržne najemnine zasedala stanovanje, ki ga je dajala v najem tožeča stranka, prenehala veljati pred zaključkom glavne obravnave, tožena stranka pa se ni sklicevala na noben drug pravni naslov, ki bi ji dajal upravičenje do uporabe stanovanja, ki ga še vedno zaseda, je pravilen zaključek, da tožena stranka uporablja stanovanje nezakonito, zato mora izprazniti stanovanje, ki je bilo predmet najemne pogodbe.
predhodna odredba – kontradiktoren postopek – pravica do izjave – odločitev o ugovoru – vročitev pripravljalne vloge
O vprašanju načina zagotavljanja pravice do informacije in izjave v postopku zavarovanja z začasno odredbo se je že izreklo Ustavno sodišče RS. Nobenih razlogov ni, da bi se isto pravilo ne uporabljalo tudi v postopku zavarovanja s predhodno odredbo. Tudi v postopku za izdajo predhodne odredbe je zaradi učinkovitosti izdane predhodne odredbe dopustno, da kontradiktornost ni vzpostavljena že pred izdajo odredbe; v postopku z ugovorom pa mora biti zagotovljena že pred sodiščem prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077320
OZ člen 190, 193, 344, 440. ZZ člen 62. SZ člen 118. ZPN člen 6. ZPP člen 362, 362/2.
zahtevek za vračilo prejete kupnine – pravnomočna odločitev o lastninski pravici – ničnost pogodbe – prodaja tuje stvari – neupravičena pridobitev – ugovor zastaranja – zakonske zamudne obresti – navedba ustreznih trditev
Toženka ni izkazala, da je bilo za brezplačen prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini izdano predpisano dovoljenje, zato izvršeni prenos ni bil veljaven. Dejstvo, da vknjižbe toženkinega pravnega prednika ni nihče izpodbijal, za to pravdo ni pomembno. Sodišče prve stopnje je ničnost navedene pogodbe pravilno obravnavalo kot predhodno vprašanje.
Prodaja tuje stvari ni prepovedana. To pa ne pomeni, da lahko prodajalec tuje stvari obdrži prejeto kupnino.
Res gre pri ugovoru zastaranja za materialnopravni ugovor, ki pa ga v postopku ni mogoče uspešno uveljavljati brez navedbe ustreznih dejstev (o zapadlosti terjatve in poteku zastaralnega roka).
preživnina – določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena – določitev stikov – skupno starševstvo – otroški dodatek – dnevnica kot dohodek – spremenjene okoliščine
Otroški dodatek ni namenjen razbremenitvi dolžnosti staršev, da preživljajo svoje otroke. V skladu z novejšo sodno prakso je otroški dodatek zato mogoče upoštevati le, kadar materialne in pridobitne zmožnosti staršev ne omogočajo kritja otrokovih potreb.
Kot dohodek toženca je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo dnevnice, ki jih toženec dobiva iz naslova službenih voženj v tujino. Da te (vsaj deloma) predstavljajo toženčev zaslužek (in ne povrnitev stroškov), je utemeljeno sklepalo na podlagi dejstva, da se toženec vozi z nadstandardnim vozilom.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – uporaba solastne nepremičnine – pravica do uporabe solastne stvari – onemogočanje uporabe solastniku – razvezana zakonca – bivanje otrok solastnika v nepremičnini
Vprašanje, ali toženka solastno hišo uporablja v celoti ali ne, ob dejstvu, da je tožnika iz uporabe izključila, ni relevantno.
Pri presoji višine koristi je pomembno, da hišo skupaj s toženko uporabljata tudi oba skupna otroka. Tožnik ni prerekal te trditve toženke, niti ni navedel nobenih dodatnih dejstev, ki bi eventuelno omogočala presojo, da je toženka dolžna nositi tudi tisti del uporabnine, ki sicer odpade na oba otroka. Gre za dejstva o njuni starosti, preživninski obveznosti, ali je bila pri določanju preživnine upoštevana tudi uporabnina ali ne, prav tako ni bilo trditev, da v njuno brezplačno uporabo ne privoli.