ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073062
ZPP člen 216. OZ člen 179, 943, 943/1. Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 3, 4.
uporaba tujega prava – pravo BiH – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stalno bivališče oškodovanca – okoliščina, ki vpliva na odmero odškodnine – življenjski standard
Očitno je, da bosansko materialno pravo dopušča upoštevanje kraja bivališča tožeče stranke kot ene od okoliščin za prisoditev pravične denarne odškodnine. Tudi sodna praksa slovenskih sodišč dopušča upoštevanje te okoliščine. Pritožba nima prav, da se ne bi smelo upoštevati prebivališče na ozemlju z višjim življenjskim standardom kot okoliščin, ki vpliva na odmero odškodnine.
Drugače kot v Republiki Sloveniji pa se Federaciji BiH odmerja odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Slovensko sodišče, če uporablja inozemsko pravo, mora uporabiti tudi inozemsko sodno prakso, če mu je ta dostopna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073030
ZMZPP člen 1, 6, 30, 30/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – spor z mednarodnim elementom – uporaba avstrijskega prava – soprispevek oškodovanca – bolečnina – odmera odškodnine
Ker je šlo za spor z mednarodnim elementom, je prvostopenjsko sodišče uporabilo pravo države, kjer se je zgodila prometna nesreča (Haška konvencija), to pa je Republika Avstrija.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravni naslov – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, to je osebe, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Relevanten pravni naslov je pogodba, sklenjena med zemljiškoknjižnim lastnikom in predlagateljem – lastnikom posameznega dela stavbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068941
ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 44, 165, 165/3, 165/4, 337, 337/1, 367. ZOR člen 214. ZST-1 člen 39 ZST člen 25.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – odplačevanje kredita – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kateri zakonec in v kakšni višini je najel kredit za skupne potrebe. Kredit, ki ga najame eden od zakoncev za gradnjo hiše, ki je bil v času trajanja zakonske zveze tudi porabljen, pomeni skupni prispevek obeh zakoncev h gradnji skupne hiše. Stvar, pridobljena na ta način, je skupna. Prenehanje zakonske zveze pa stvarnopravnih razmerij ne spreminja. Zakonec, ki po prenehanju zakonske zveze sam odplačuje kredit, ima do drugega le obligacijski zahtevek.
V splošno sprejeti formulaciji obrestnega zahtevka, ki jo je sodišče sprejelo, ko je določilo, da zamudne obresti tečejo od zapadlosti do plačila, je že vsebovano tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo.
Intervencija sodišča pri določitvi vrednosti spora je časovno in vsebinsko omejena. Sodišče jo opravi le pri nedenarnih zahtevkih in najkasneje do faze obravnavanja glavne stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0076573
OZ člen 287, 287/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217.
kompenzacija – vrstni red vračunavanja – garancija – zapadlost plačila – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava med pritožbenim postopkom – sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Tožena stranka je v predlogu za kompenzacijo označila, da z zneskom 12.339,45 EUR plačuje račun tožeče stranke št. 2664-9-2006. S tem je nedvoumno označila, da gre za vtoževani račun. Zato tožeča stranka ni imela podlage, da je s tem zneskom poplačevala druge račune, ki so bili starejši.
Glede na določbo 217. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče moralo po uradni dolžnosti spremeniti izpodbijano odločbo. Pri tem je upoštevalo delež plačila terjatve, rok plačila in delež obresti kot izhajajo iz sklenjene prisilne poravnave. Vtoževana terjatev je namreč nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
odgovornost za škodo – nedopustno ravnanje – napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del – neustrezna osvetlitev stopnišča – deljena odgovornost izvajalca in projektanta – prispevek oškodovanca
Zgolj trenutna neosvetlitev spornega dela stopnišča v času padca še ne pomeni napake v gradnji, za katero bi odgovarjala toženka kot izvajalec. Pravno odločilno je, ali je bila gradnja svetil ustrezno projektirana, da bi lahko luči osvetljevale celotno stopnišče v času njegove uporabe, in (če je bil projekt ustrezen) ali so bila dela ustrezno izvedena v času predaje objekta. Za morebitne kasnejše okvare senzorjev razsvetljave bi toženka kot izvajalec lahko odgovarjala le, če bi ji bile te znane in bi bila pozvana k odpravi tehničnih napak, pa bi svojo dolžnost opustila.
Iz razloga (morebitnega) zastaranja naknadnih zahtevkov sodišče ne sme odkloniti dovolitve spremembe tožbe, saj gre pri zastaranju za materialnopravno in ne procesno predpostavko. Sprememba tožbe nima vpliva na tek zastaralnih rokov.
Pri izdaji vmesne sodbe se obstoj škode ugotovi le s stopnjo velike verjetnosti.
V obravnavani zadevi je treba uporabiti pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, ki so za oškodovanca (tožečo stranko) ugodnejša kot pravila o splošni odškodninski odgovornosti. Prilagojena so namreč položaju strank v poslovnem razmerju, v katerem ena nastopa kot naročnik-laik, druga pa kot izvajalec profesionalne storitve, od katerega se pričakuje bistveno višji standard skrbnosti in strokovnosti
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077745
ZPP člen 7, 212, 285. OZ člen 239, 239/2.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – zamuda pri izpolnitvi obveznosti – odškodninska odgovornost – dokazna ocena
Nesklepčnosti tožbe, pri kateri je zahtevek (nepojasnjeno) nižji, kot bi sicer izhajal iz zatrjevanih dejstev, ni mogoče šteti v breme tožeče stranke, in se zato sodišče samo nanjo ne ozira.
Če sodišču določeno dejstvo ali okoliščina vzbuja dvom iz razlogov, ki jih stranke niso zatrjevale, je dolžno na to stranki opozoriti in ju pozvati, da se o njem izjavita, sicer nanj ne sme opreti svoje odločitve.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 230, 230/7, 399, 399/1, 399/2.
delitev bilančnega dobička – tožba na razveljavitev sklepa skupščine – zakonski minimum pravice do deleža na dobičku – nujnost zadržanja dobička – pravica do dela dobička
Za poseg v eno temeljnih premoženjskih pravic delničarjev ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni, niti to, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni, saj se tudi ti načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Gospodarnost in primernost odločitve zadoščata za odločitev, da družba ne bo razdelila vsega razpoložljivega dobička, ne zadoščata pa za odločitev, da bodo delničarji prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.
ZIZ člen 8, 9, 9/8, 71, 181, 189, 189/6. ZPP člen 270, 270/3.
odredba o javni dražbi – poprava odredbe – očitna napaka – pravno sredstvo – nedovoljena pritožba – odločitev o vprašanju postopka – predlog za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je odredbo popravilo s sklepom in ne z izdajo nove, popravljene odredbe, vendar pa s tem izpodbijanemu sklepu ni dana drugačna pravna narava, kot jo ima sama odredba. Ker je z njim še vedno odločeno o vprašanju postopka, je pravno sredstvo zoper tak sklep izključeno.
Izbrisna tožba je po svoji pravni naravi stvarnopravna tožba, specifičen pa je tudi njen tožbeni zahtevek, ki je zraven zahtevka na ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe usmerjen tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Ker prav tak zahtevek s predmetno tožbo uveljavlja tudi tožeča stranka, je ta v zemljiški knjigi izvedljiv in s tem izvršljiv.
Sicer drži, da mora biti volja za sklenitev pogodbe navzven izražena, torej izjavljena z besedami, znaki ali drugačnim ravnanjem (18. člen OZ) in je sporazum dosežen, ko se izjavi krijeta, prezre, da tudi izjavljeni volji lahko različne osebe pripišejo različni pomen, pri ugotavljanju katerega pa je potrebno uporabiti objektivna merila in iskati vsebino, ki jo je nasprotna stranka smela razumeti. Pri določitvi vsebine izjavljene volje je potrebno upoštevati vse relevantne okoliščine in ne le zgolj besednih izrazov in posameznih izkaznih ravnanj terja najmanj tolmačenje vsebine izjavljene volje izhajajoč iz konteksta celotne sporne pogodbe.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006833
SPZ člen 28, 43, 45. ODZ paragraf 418.
družbena lastnina - prenos lastninske pravice - priposestvovanje
Za družbeno lastnino se niso uporabljala določila Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR), temveč predpisi, ki so urejali prehod družbene lastnine iz enega nosilca pravice uporabe na drugega. Priposestvovanje družbene lastnine pa ni bilo dovoljeno. Tudi gradnja na tujem svetu se je kot inštitut uporabljal samo za prehod lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo v lasti fizične ali pravne osebe. Družbena lastnina tega inštituta ni poznala.
zemljiškoknjižno dovolilo – overitev podpisa – notar iz Slovenije – notar iz tujine – tuja javna listina
Ker za konkretni pravni posel (dogovor o služnosti) v ZZK-1 niso zahtevane nobene dodatne listine, je bila overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu s strani avstralske notarke dovoljena. Overitev je torej bila opravljena v skladu z določili Haaške konvencije o odpravi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin, ki zavezuje tako Slovenijo kot Avstralijo.
predhodna odredba – ugovor – objektivna nevarnost – stroški odgovora na ugovor – stroški izvršitelja – račun izvršitelja – pritožba dolžnika zoper stroške zavarovanja – nedovoljena pritožba
Sklep o zavarovanju, s katerim je predlogu za zavarovanje ugodeno, lahko dolžnik izpodbija samo z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Glede na to, da je dolžnik izpodbijal tudi sklep o zavarovanju, ne more vložiti pritožbe glede stroškov zavarovanja, niti podrejeno.
Čeprav se dolžnik zavezuje plačati, ko bo tudi sam prejel plačilo, ob neizpodbijanih zaključkih sodišča prve stopnje ne more omajati objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Upnik glede na obrazloženost (tudi v spis predloženega obračuna) ni imel nobenega razloga, da bi račun izvršitelja zavrnil, dolžnik pa je imel možnost, da račun pregleda in tudi substancirano ugovarja posameznim postavkam.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – izjava sosedov o lastniški posesti predlagatelja
Overjene izjave lastnikov sosednjih zemljišč v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine morajo biti takšne kvalitete, da potrjujejo dejstvo, da ima predlagatelj postopka nepremičnino v lastniški posesti.
ZFPPIPP člen 77, 77/2, 123, 123/2, 126, 126/1, 126/2, 378, 378/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve – nedovoljena pritožba – pravni interes stečajnega upravitelja za pritožbo – razrešen stečajni upravitelj – vročanje sodnih pisanj v stečajnem postopku
Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki nima položaja samostojnega procesnega subjekta. To velja tako za upravitelja, ki opravlja pristojnosti in naloge v stečajnem postopku, kot tudi za razrešenega upravitelja. Kot (bivši) organ postopka upravitelj nima in ne more pridobiti več ali drugačne pravice, kot bi jih imel, če bi še vedno opravljal naloge upravitelja.
Če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja (in na podlagi mnenja upniškega odbora, če je le-ta oblikovan) odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom.
Procesna predpostavka za vodenje postopka ni podana, kadar je premoženje v stečajni masi neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka.
zaznamba spora - zaznamba izbrisne tožbe - originalna in pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na postavljene zahtevke
ZZK-1 v določbi 245. člena sicer res določa, da se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo določbe o zaznambi spora, vendar pa navedeno ne pomeni, da je zaznamba izbrisne tožbe mogoča le v primeru, ko se z izbrisno tožbo uveljavlja neveljavnost vknjižbe, za katero je bil temelj vpisa v zemljiški knjigi eden od originarnih načinov pridobitve lastninske pravice, ki jih taksativno našteva 79.člen ZZK-1.
Stečajno sodišče ne more samo določenih stroškov vključevati v predračun stroškov, niti odločati o tem, ali določena terjatev predstavlja strošek stečajnega postopka. Za predlog, kakršnega podaja v tem postopku pritožnik, torej ni zakonske podlage, saj sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne more upravitelju naložiti, da določene stroške vključi v predračun stroškov.