nepopolna tožba - tožbeni zahtevek - predlog za izvršbo
Nepopolnost tožbe v smislu 180. člena ZPP in njena obravnava brez predhodne odprave te procesne pomanjkljivosti ne pomenita absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 359. člena ZPP, ampak bi lahko šlo za kršitev po 8. točki drugega odstavka 359. člena ZPP, saj toženi stranki zaradi nepopolne tožbe ne bi bila dana možnost polne izjasnitve v postopku. Takšna kršitev pa se sodišču prve stopnje ni pripetila, saj je obravnavalo tožbo, ki je imela tožbeni zahtevek. Le-ta je bil postavljen že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kjer je tožeča stranka (tam upnik) navedla, naj sodišče izda sklep o izvršbi z vsebino, da se dolžniku naloži, da v 8 dneh po vročitvi tega sklepa poravna upnikovo terjatev.
neupravičena obogatitev – verzija – nadomestilo za uporabo solastne nepremičnine – povrnitev vlaganj – nastanek pravice
Ugotovitve, da sta toženca uporabljala sporni nepremičnini v večjem deležu, kot bi jima šlo glede na polovični toženčev solastni delež, in da za tak način uporabe nepremičnine nista imela podlage v dogovoru s solastnico (tožnica je temu nasprotovala), utemeljujejo zaključek, da sta tožnikoma dolžna nadomestiti korist, ki sta jo imela od uporabe.
Glede na to, da sta toženca o uporabi stanovanja v drugem nadstropju odločala skupno, je tudi toženka ne glede na to, da ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, dolžna solidarno s tožencem tožnikoma nadomestiti korist, ki sta jo imela od uporabe.
Ker toženca še vedno uporabljata sporni del nepremičnine, na katerega se nanašajo njuna zatrjevana vlaganja, terjatev za povrnitev vrednosti teh vlaganj še ni nastala.
odškodninska odgovornost za drugega – odgovornost delodajalca za delavca – policist – objektivna odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – neobičajne okoliščine
Opravljanje naloge poostrenega nadzora nad alkoholiziranostjo voznikov predstavlja za policista vedno določen riziko, ki za policista, ki je usposobljen tudi za ravnanje v takšnih situacijah, ni in ne more biti nekaj neobičajnega. V konkretnem primeru pa so bile podane neobičajne okoliščine.
Okoliščine primera (neupoštevanje tožnikove zahteve po zaustavitvi vozila, divja vožnja stranskega intervenienta z neregistriranim vozilom, s katerim je ogrožal varnost udeležencev v prometu) so terjale hitro ukrepanje, s katerim se je tožnik (zaradi ravnanja stranskega intervenienta) izpostavil večjemu tveganju, kot je to običajno.
Ker je toženec pred vložitvijo tožbe tožnico obvestil, da se bo poslužil posestnega varstva, če bo tožnica zamenjala ključavnico stanovanjske hiše, ter izrecno ponavlja, da bi se izselil, če bi ga bila tožnica pisno pozvala, iz česar po nasprotnem razlogovanju izhaja, da tega pred vložitvijo tožbe prostovoljno ni storil, je torej zaključek o potrebnosti tožbe v konkretni zadevi pravilen.
Odobreno obročno plačilo sodne takse izključuje uporabo o domnevi umika tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077320
OZ člen 190, 193, 344, 440. ZZ člen 62. SZ člen 118. ZPN člen 6. ZPP člen 362, 362/2.
zahtevek za vračilo prejete kupnine – pravnomočna odločitev o lastninski pravici – ničnost pogodbe – prodaja tuje stvari – neupravičena pridobitev – ugovor zastaranja – zakonske zamudne obresti – navedba ustreznih trditev
Toženka ni izkazala, da je bilo za brezplačen prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini izdano predpisano dovoljenje, zato izvršeni prenos ni bil veljaven. Dejstvo, da vknjižbe toženkinega pravnega prednika ni nihče izpodbijal, za to pravdo ni pomembno. Sodišče prve stopnje je ničnost navedene pogodbe pravilno obravnavalo kot predhodno vprašanje.
Prodaja tuje stvari ni prepovedana. To pa ne pomeni, da lahko prodajalec tuje stvari obdrži prejeto kupnino.
Res gre pri ugovoru zastaranja za materialnopravni ugovor, ki pa ga v postopku ni mogoče uspešno uveljavljati brez navedbe ustreznih dejstev (o zapadlosti terjatve in poteku zastaralnega roka).
preživnina – določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena – določitev stikov – skupno starševstvo – otroški dodatek – dnevnica kot dohodek – spremenjene okoliščine
Otroški dodatek ni namenjen razbremenitvi dolžnosti staršev, da preživljajo svoje otroke. V skladu z novejšo sodno prakso je otroški dodatek zato mogoče upoštevati le, kadar materialne in pridobitne zmožnosti staršev ne omogočajo kritja otrokovih potreb.
Kot dohodek toženca je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo dnevnice, ki jih toženec dobiva iz naslova službenih voženj v tujino. Da te (vsaj deloma) predstavljajo toženčev zaslužek (in ne povrnitev stroškov), je utemeljeno sklepalo na podlagi dejstva, da se toženec vozi z nadstandardnim vozilom.
Iz razloga (morebitnega) zastaranja naknadnih zahtevkov sodišče ne sme odkloniti dovolitve spremembe tožbe, saj gre pri zastaranju za materialnopravno in ne procesno predpostavko. Sprememba tožbe nima vpliva na tek zastaralnih rokov.
Pri izdaji vmesne sodbe se obstoj škode ugotovi le s stopnjo velike verjetnosti.
V obravnavani zadevi je treba uporabiti pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, ki so za oškodovanca (tožečo stranko) ugodnejša kot pravila o splošni odškodninski odgovornosti. Prilagojena so namreč položaju strank v poslovnem razmerju, v katerem ena nastopa kot naročnik-laik, druga pa kot izvajalec profesionalne storitve, od katerega se pričakuje bistveno višji standard skrbnosti in strokovnosti
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077745
ZPP člen 7, 212, 285. OZ člen 239, 239/2.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – zamuda pri izpolnitvi obveznosti – odškodninska odgovornost – dokazna ocena
Nesklepčnosti tožbe, pri kateri je zahtevek (nepojasnjeno) nižji, kot bi sicer izhajal iz zatrjevanih dejstev, ni mogoče šteti v breme tožeče stranke, in se zato sodišče samo nanjo ne ozira.
Če sodišču določeno dejstvo ali okoliščina vzbuja dvom iz razlogov, ki jih stranke niso zatrjevale, je dolžno na to stranki opozoriti in ju pozvati, da se o njem izjavita, sicer nanj ne sme opreti svoje odločitve.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – izjava sosedov o lastniški posesti predlagatelja
Overjene izjave lastnikov sosednjih zemljišč v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine morajo biti takšne kvalitete, da potrjujejo dejstvo, da ima predlagatelj postopka nepremičnino v lastniški posesti.
Listina je najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, za razliko od prič, ki so lahko nezanesljiv spoznavni vir, še zlasti, če gre za oddaljene dogodke.
Sodišču se ni treba opredeljevati do slehernega analitičnega gradnika dokaznega gradiva, pač pa se mora do dokazov opredeliti celostno ter težiti k sintezi.
predhodna odredba – ugovor – objektivna nevarnost – stroški odgovora na ugovor – stroški izvršitelja – račun izvršitelja – pritožba dolžnika zoper stroške zavarovanja – nedovoljena pritožba
Sklep o zavarovanju, s katerim je predlogu za zavarovanje ugodeno, lahko dolžnik izpodbija samo z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Glede na to, da je dolžnik izpodbijal tudi sklep o zavarovanju, ne more vložiti pritožbe glede stroškov zavarovanja, niti podrejeno.
Čeprav se dolžnik zavezuje plačati, ko bo tudi sam prejel plačilo, ob neizpodbijanih zaključkih sodišča prve stopnje ne more omajati objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Upnik glede na obrazloženost (tudi v spis predloženega obračuna) ni imel nobenega razloga, da bi račun izvršitelja zavrnil, dolžnik pa je imel možnost, da račun pregleda in tudi substancirano ugovarja posameznim postavkam.
zemljiškoknjižno dovolilo – overitev podpisa – notar iz Slovenije – notar iz tujine – tuja javna listina
Ker za konkretni pravni posel (dogovor o služnosti) v ZZK-1 niso zahtevane nobene dodatne listine, je bila overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu s strani avstralske notarke dovoljena. Overitev je torej bila opravljena v skladu z določili Haaške konvencije o odpravi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin, ki zavezuje tako Slovenijo kot Avstralijo.
ZIZ člen 8, 9, 9/8, 71, 181, 189, 189/6. ZPP člen 270, 270/3.
odredba o javni dražbi – poprava odredbe – očitna napaka – pravno sredstvo – nedovoljena pritožba – odločitev o vprašanju postopka – predlog za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je odredbo popravilo s sklepom in ne z izdajo nove, popravljene odredbe, vendar pa s tem izpodbijanemu sklepu ni dana drugačna pravna narava, kot jo ima sama odredba. Ker je z njim še vedno odločeno o vprašanju postopka, je pravno sredstvo zoper tak sklep izključeno.
zaznamba spora - zaznamba izbrisne tožbe - originalna in pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na postavljene zahtevke
ZZK-1 v določbi 245. člena sicer res določa, da se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo določbe o zaznambi spora, vendar pa navedeno ne pomeni, da je zaznamba izbrisne tožbe mogoča le v primeru, ko se z izbrisno tožbo uveljavlja neveljavnost vknjižbe, za katero je bil temelj vpisa v zemljiški knjigi eden od originarnih načinov pridobitve lastninske pravice, ki jih taksativno našteva 79.člen ZZK-1.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006833
SPZ člen 28, 43, 45. ODZ paragraf 418.
družbena lastnina - prenos lastninske pravice - priposestvovanje
Za družbeno lastnino se niso uporabljala določila Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR), temveč predpisi, ki so urejali prehod družbene lastnine iz enega nosilca pravice uporabe na drugega. Priposestvovanje družbene lastnine pa ni bilo dovoljeno. Tudi gradnja na tujem svetu se je kot inštitut uporabljal samo za prehod lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo v lasti fizične ali pravne osebe. Družbena lastnina tega inštituta ni poznala.
Tožena stranka je kot gospodarski subjekt zavezana ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, kar v zadevnem primeru pomeni, da bi morala ob prejemu obvestila o odstopu terjatve kontne kartice preveriti, ali odstopljena terjatev skladno s posredovano kontno kartico obstoji.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 230, 230/7, 399, 399/1, 399/2.
delitev bilančnega dobička – tožba na razveljavitev sklepa skupščine – zakonski minimum pravice do deleža na dobičku – nujnost zadržanja dobička – pravica do dela dobička
Za poseg v eno temeljnih premoženjskih pravic delničarjev ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni, niti to, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni, saj se tudi ti načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Gospodarnost in primernost odločitve zadoščata za odločitev, da družba ne bo razdelila vsega razpoložljivega dobička, ne zadoščata pa za odločitev, da bodo delničarji prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.
Izbrisna tožba je po svoji pravni naravi stvarnopravna tožba, specifičen pa je tudi njen tožbeni zahtevek, ki je zraven zahtevka na ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe usmerjen tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Ker prav tak zahtevek s predmetno tožbo uveljavlja tudi tožeča stranka, je ta v zemljiški knjigi izvedljiv in s tem izvršljiv.
Sicer drži, da mora biti volja za sklenitev pogodbe navzven izražena, torej izjavljena z besedami, znaki ali drugačnim ravnanjem (18. člen OZ) in je sporazum dosežen, ko se izjavi krijeta, prezre, da tudi izjavljeni volji lahko različne osebe pripišejo različni pomen, pri ugotavljanju katerega pa je potrebno uporabiti objektivna merila in iskati vsebino, ki jo je nasprotna stranka smela razumeti. Pri določitvi vsebine izjavljene volje je potrebno upoštevati vse relevantne okoliščine in ne le zgolj besednih izrazov in posameznih izkaznih ravnanj terja najmanj tolmačenje vsebine izjavljene volje izhajajoč iz konteksta celotne sporne pogodbe.