OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068941
ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 44, 165, 165/3, 165/4, 337, 337/1, 367. ZOR člen 214. ZST-1 člen 39 ZST člen 25.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – odplačevanje kredita – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kateri zakonec in v kakšni višini je najel kredit za skupne potrebe. Kredit, ki ga najame eden od zakoncev za gradnjo hiše, ki je bil v času trajanja zakonske zveze tudi porabljen, pomeni skupni prispevek obeh zakoncev h gradnji skupne hiše. Stvar, pridobljena na ta način, je skupna. Prenehanje zakonske zveze pa stvarnopravnih razmerij ne spreminja. Zakonec, ki po prenehanju zakonske zveze sam odplačuje kredit, ima do drugega le obligacijski zahtevek.
V splošno sprejeti formulaciji obrestnega zahtevka, ki jo je sodišče sprejelo, ko je določilo, da zamudne obresti tečejo od zapadlosti do plačila, je že vsebovano tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo.
Intervencija sodišča pri določitvi vrednosti spora je časovno in vsebinsko omejena. Sodišče jo opravi le pri nedenarnih zahtevkih in najkasneje do faze obravnavanja glavne stvari.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravni naslov – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, to je osebe, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Relevanten pravni naslov je pogodba, sklenjena med zemljiškoknjižnim lastnikom in predlagateljem – lastnikom posameznega dela stavbe.
S tem, ko je sodišče izvedencu predstavilo svoje videnje zadeve in razumevanje predloženih pobotnic, ni nepravilno upoštevalo določb o zaslišanju izvedenca.
materialno procesno vodstvo – ugotavljanje dejstev po izvedencu – trditveno in dokazno breme – ugotavljanje vrednosti delnice
Ker vrednost delnice ni rezultat enostavne računske operacije in je brez sinteze številih zatrjevanih dejstev, poznavanja razmer na trgu ter na pravilih stroke temelječe presoje neugotovljiva, je dokazovanje z izvedencem nujen pogoj za njeno ugotovitev.
Vsaka stranka mora dokaze za svoje trditve predlagati sama. Ker stranka, na kateri je dokazno breme, dokazovanje z izvedencem, kar je predlagala nasprotna stranka, izrecno odklanja, je v ugotavljanje dejstva po izvedencu – z uporabo metod in v stroki priznanih pravil – ni mogoče siliti. Materialno procesno vodstvo v smeri opozorila, da sodišče z znanjem, potrebnim za vrednotenje delnice ne razpolaga, zato ni bilo potrebno.
predhodna odredba – kontradiktoren postopek – pravica do izjave – odločitev o ugovoru – vročitev pripravljalne vloge
O vprašanju načina zagotavljanja pravice do informacije in izjave v postopku zavarovanja z začasno odredbo se je že izreklo Ustavno sodišče RS. Nobenih razlogov ni, da bi se isto pravilo ne uporabljalo tudi v postopku zavarovanja s predhodno odredbo. Tudi v postopku za izdajo predhodne odredbe je zaradi učinkovitosti izdane predhodne odredbe dopustno, da kontradiktornost ni vzpostavljena že pred izdajo odredbe; v postopku z ugovorom pa mora biti zagotovljena že pred sodiščem prve stopnje.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – uporaba solastne nepremičnine – pravica do uporabe solastne stvari – onemogočanje uporabe solastniku – razvezana zakonca – bivanje otrok solastnika v nepremičnini
Vprašanje, ali toženka solastno hišo uporablja v celoti ali ne, ob dejstvu, da je tožnika iz uporabe izključila, ni relevantno.
Pri presoji višine koristi je pomembno, da hišo skupaj s toženko uporabljata tudi oba skupna otroka. Tožnik ni prerekal te trditve toženke, niti ni navedel nobenih dodatnih dejstev, ki bi eventuelno omogočala presojo, da je toženka dolžna nositi tudi tisti del uporabnine, ki sicer odpade na oba otroka. Gre za dejstva o njuni starosti, preživninski obveznosti, ali je bila pri določanju preživnine upoštevana tudi uporabnina ali ne, prav tako ni bilo trditev, da v njuno brezplačno uporabo ne privoli.
odškodnina za nematerialno in materialno škodo – primerna denarna odškodnina – ugotavljanje strahu in telesnih bolečin – tuja nega in pomoč – strah – naloga izvedenca
Sodišče angažira izvedenca, da poda oceno, koliko časa je bil strah z medicinskega stališča objektivno utemeljen, ne pa, kakšne intenzitete je bil in koliko časa je trajal pri konkretnem oškodovancu. To dejstvo mora ugotoviti sodišče. Strah je čustvo, ki ga vsakdo doživlja po svoje, zato je oškodovanec tisti, ki lahko o lastnem strahu najbolj avtentično pove.
Pomoč, ki jo je tožnici po nesreči nudil partner (pomoč v banjo in pomoč pri nakupih), ni presegla običajne pomoči, ki sta jo zakonca dolžna nuditi drug drugemu. Zato tožnica ni upravičena do odškodnine iz naslova tuje nege in pomoči.
predhodna odredba – ugovor – objektivna nevarnost – stroški odgovora na ugovor – stroški izvršitelja – račun izvršitelja – pritožba dolžnika zoper stroške zavarovanja – nedovoljena pritožba
Sklep o zavarovanju, s katerim je predlogu za zavarovanje ugodeno, lahko dolžnik izpodbija samo z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Glede na to, da je dolžnik izpodbijal tudi sklep o zavarovanju, ne more vložiti pritožbe glede stroškov zavarovanja, niti podrejeno.
Čeprav se dolžnik zavezuje plačati, ko bo tudi sam prejel plačilo, ob neizpodbijanih zaključkih sodišča prve stopnje ne more omajati objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Upnik glede na obrazloženost (tudi v spis predloženega obračuna) ni imel nobenega razloga, da bi račun izvršitelja zavrnil, dolžnik pa je imel možnost, da račun pregleda in tudi substancirano ugovarja posameznim postavkam.
Izbrisna tožba je po svoji pravni naravi stvarnopravna tožba, specifičen pa je tudi njen tožbeni zahtevek, ki je zraven zahtevka na ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe usmerjen tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Ker prav tak zahtevek s predmetno tožbo uveljavlja tudi tožeča stranka, je ta v zemljiški knjigi izvedljiv in s tem izvršljiv.
Sicer drži, da mora biti volja za sklenitev pogodbe navzven izražena, torej izjavljena z besedami, znaki ali drugačnim ravnanjem (18. člen OZ) in je sporazum dosežen, ko se izjavi krijeta, prezre, da tudi izjavljeni volji lahko različne osebe pripišejo različni pomen, pri ugotavljanju katerega pa je potrebno uporabiti objektivna merila in iskati vsebino, ki jo je nasprotna stranka smela razumeti. Pri določitvi vsebine izjavljene volje je potrebno upoštevati vse relevantne okoliščine in ne le zgolj besednih izrazov in posameznih izkaznih ravnanj terja najmanj tolmačenje vsebine izjavljene volje izhajajoč iz konteksta celotne sporne pogodbe.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/3. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – trditveno breme
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da se že dalj časa spopada z velikimi finančnimi težavami, zaradi česar ne zmore plačati sodne takse za revizijo.
Stečajno sodišče ne more samo določenih stroškov vključevati v predračun stroškov, niti odločati o tem, ali določena terjatev predstavlja strošek stečajnega postopka. Za predlog, kakršnega podaja v tem postopku pritožnik, torej ni zakonske podlage, saj sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne more upravitelju naložiti, da določene stroške vključi v predračun stroškov.
ZIZ člen 8, 9, 9/8, 71, 181, 189, 189/6. ZPP člen 270, 270/3.
odredba o javni dražbi – poprava odredbe – očitna napaka – pravno sredstvo – nedovoljena pritožba – odločitev o vprašanju postopka – predlog za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je odredbo popravilo s sklepom in ne z izdajo nove, popravljene odredbe, vendar pa s tem izpodbijanemu sklepu ni dana drugačna pravna narava, kot jo ima sama odredba. Ker je z njim še vedno odločeno o vprašanju postopka, je pravno sredstvo zoper tak sklep izključeno.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 230, 230/7, 399, 399/1, 399/2.
delitev bilančnega dobička – tožba na razveljavitev sklepa skupščine – zakonski minimum pravice do deleža na dobičku – nujnost zadržanja dobička – pravica do dela dobička
Za poseg v eno temeljnih premoženjskih pravic delničarjev ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni, niti to, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni, saj se tudi ti načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Gospodarnost in primernost odločitve zadoščata za odločitev, da družba ne bo razdelila vsega razpoložljivega dobička, ne zadoščata pa za odločitev, da bodo delničarji prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – odškodninska odgovornost države – neprimeren način za dosego namena zavarovanja – obstoj verjetnosti vtoževane terjatve
Iz navedb tožeče stranke ne izhaja, da z vloženim predlogom za izdajo začasne odredbe meri na uspešno uveljavitev zatrjevane (odškodninske) terjatve, ampak od tožene stranke zahteva, da od 1. 1. 2013 dalje plačuje obresti po kreditnih pogodbah, ki jih je tožeča stranka sklenila z V. d.d. Ker tožeča stranka s predlaganim načinom zavarovanja v primeru utemeljenosti vtoževanega zahtevka ne bi mogla doseči namena zavarovanja, saj ne bi v ničemer pripomogla k uspešnejši uveljavitvi vtoževane terjatve oziroma uspešnosti bodoče izvršbe, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog zavrnilo, pravilna.
zaznamba spora - zaznamba izbrisne tožbe - originalna in pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na postavljene zahtevke
ZZK-1 v določbi 245. člena sicer res določa, da se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo določbe o zaznambi spora, vendar pa navedeno ne pomeni, da je zaznamba izbrisne tožbe mogoča le v primeru, ko se z izbrisno tožbo uveljavlja neveljavnost vknjižbe, za katero je bil temelj vpisa v zemljiški knjigi eden od originarnih načinov pridobitve lastninske pravice, ki jih taksativno našteva 79.člen ZZK-1.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006833
SPZ člen 28, 43, 45. ODZ paragraf 418.
družbena lastnina - prenos lastninske pravice - priposestvovanje
Za družbeno lastnino se niso uporabljala določila Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR), temveč predpisi, ki so urejali prehod družbene lastnine iz enega nosilca pravice uporabe na drugega. Priposestvovanje družbene lastnine pa ni bilo dovoljeno. Tudi gradnja na tujem svetu se je kot inštitut uporabljal samo za prehod lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo v lasti fizične ali pravne osebe. Družbena lastnina tega inštituta ni poznala.
Iz razloga (morebitnega) zastaranja naknadnih zahtevkov sodišče ne sme odkloniti dovolitve spremembe tožbe, saj gre pri zastaranju za materialnopravno in ne procesno predpostavko. Sprememba tožbe nima vpliva na tek zastaralnih rokov.
Pri izdaji vmesne sodbe se obstoj škode ugotovi le s stopnjo velike verjetnosti.
V obravnavani zadevi je treba uporabiti pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, ki so za oškodovanca (tožečo stranko) ugodnejša kot pravila o splošni odškodninski odgovornosti. Prilagojena so namreč položaju strank v poslovnem razmerju, v katerem ena nastopa kot naročnik-laik, druga pa kot izvajalec profesionalne storitve, od katerega se pričakuje bistveno višji standard skrbnosti in strokovnosti
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077745
ZPP člen 7, 212, 285. OZ člen 239, 239/2.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – zamuda pri izpolnitvi obveznosti – odškodninska odgovornost – dokazna ocena
Nesklepčnosti tožbe, pri kateri je zahtevek (nepojasnjeno) nižji, kot bi sicer izhajal iz zatrjevanih dejstev, ni mogoče šteti v breme tožeče stranke, in se zato sodišče samo nanjo ne ozira.
Če sodišču določeno dejstvo ali okoliščina vzbuja dvom iz razlogov, ki jih stranke niso zatrjevale, je dolžno na to stranki opozoriti in ju pozvati, da se o njem izjavita, sicer nanj ne sme opreti svoje odločitve.
ZFPPIPP člen 77, 77/2, 123, 123/2, 126, 126/1, 126/2, 378, 378/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve – nedovoljena pritožba – pravni interes stečajnega upravitelja za pritožbo – razrešen stečajni upravitelj – vročanje sodnih pisanj v stečajnem postopku
Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki nima položaja samostojnega procesnega subjekta. To velja tako za upravitelja, ki opravlja pristojnosti in naloge v stečajnem postopku, kot tudi za razrešenega upravitelja. Kot (bivši) organ postopka upravitelj nima in ne more pridobiti več ali drugačne pravice, kot bi jih imel, če bi še vedno opravljal naloge upravitelja.
Če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja (in na podlagi mnenja upniškega odbora, če je le-ta oblikovan) odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom.
Procesna predpostavka za vodenje postopka ni podana, kadar je premoženje v stečajni masi neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka.