Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 132, 132/1, 135.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - primerljive metode zdravljenja
Ker je bilo tožniku zdravljenje z operativno metodo in z RFA obsevalno metodo v Sloveniji zagotovljeno in je šlo za medicinsko verificirano in primerjalno učinkovito metodo zdravljenja, vse možnosti za zdravljenje pokojnega tožnika doma niso bile izčrpane, zato dediči niso upravičeni do povrnitve stroškov operativnega zdravljenja v Italiji.
ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 270. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 72, 72/2.
pokojnina – začasna odredba
Tožnik izpodbija odločbo, s katero je bila zahteva za starostno pokojnino zavržena, ker je bila o tej pravici že izdana zavrnila odločba, dejansko in pravno stanje zadeve pa se nista spremenila. O pravici do starostne pokojnine je bilo že večkrat negativno odločeno pri tožencu in pred sodiščem, zato ni izkazano za verjetno, da terjatev tožnika (starostna pokojnina) obstoji ali da bo nastala. Pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se mu izplačala akontacija pokojnine, niso izpolnjeni.
Kljub temu, da je terjatev tožeče stranke verjetno izkazana, predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve oz. obremenitve nepremičnine) ni utemeljen, ker tožeča stranka ni izkazala drugega pogoja, ki mora biti kumulativno podan za izdajo začasne odredbe, to je nevarnosti, da bi bila zaradi ravnanja toženca uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožeča stranka namreč ni izkazala, da bi ravnanja dolžnika – tožene stranke, to je zamenjava stanovanja na podlagi menjalne pogodbe, pomenila nevarnost, da tožena stranka razpolaga s premoženjem tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke, ki jo vtožuje, onemogočena ali precej otežena
Tožnik pogojev za imenovanje dekana ni izpolnjeval, ker ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto visokošolskega učitelja (ZViS člen 24/2), zato njegov zahtevek na razveljavitev postopka in akta o imenovanju druge osebe za dekana ni utemeljen.
odškodnina za negmotno škodo – bodoča škoda – AO plus zavarovanje – višina odškodnine
Tožnik, po poklicu šofer, je v škodnem dogodku pri starosti 41 let, utrpel zlom 10. rebra desno, zlom 11. in 12. rebra levo, lažjo obtolčenino pljuč, zlom prečnih odrastkov 1., 2. in 3. ledvenega vretenca levo in ureznino na levem boku, kar so lahke do srednje hude telesne poškodbe. Primerna odškodnina za fizične bolečine in neugodnosti povezane z zdravljenjem je 5.500,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa 6.800,00 EUR (skupaj 12 povprečnih plač v času sojenja).
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
S spremembo lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz polnega v polovični delovni čas (z vložitvijo obrazca o prijavi spremembe) je tožnica, invalidka II. kategorije po ZPIZ/92 s pravico do zaposlitve na delovnem mestu prodajalke v kiosku v okviru samostojne dejavnosti s skrajšanim delovnim časom štiri ure, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, izpolnila pogoje za izplačevanje nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, čeprav je plačevala prispevke za poln delovni čas.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – prispevki za socialno varnost – stvarna pristojnost
Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker je tožena stranka ni podala v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (110/2 čl. ZDR).
Delovna sodišča so stvarno pristojno za odločanje o obveznosti plačila prispevkov za socialno varnost, saj so pristojna za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, kamor sodi tudi odločanje o denarnih zahtevkih, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 119.
razrešitev upravitelja – zahteva upnikov za razrešitev – izjava upravitelja o zahtevi za razrešitev – načelo kontradiktornosti – razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje omenja izjavo upravitelja o predlogu za razrešitev, iz spisa pa izhaja, da jim navedena izjava ni bila vročena niti ni bila objavljena na portalu Ajpes. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je izpodbijano odločbo utemeljevalo s sklicevanjem na izjavo upravitelja o zahtevi za njegovo razrešitev, pritožniki pa se z njo niso imeli možnost seznaniti, storilo absolutno bistveno kršitev.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068209
ZPP člen 355. ZD člen 175, 210, 212, 221.
napotitev na pravdo - obseg zapuščine
Vprašanje, ali določeno premoženje sodi v zapuščino, je v domeni dedičev. Ravno zato ZD razlikuje med situacijo, ko so sporna dejstva med strankami, kjer med taksativno naštetimi dejstvi niso tista, ki se nanašajo na obseg zapuščine in med primeri, ko so dejstva sporna med dediči, kamor sodi tudi spor o obsegu zapuščine. Stranke, med katere sodijo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (npr. upniki) posledično ne morejo prisiliti, da določeno premoženje dedujejo, če si slednji tega ne želijo.
ZPP člen 282, 282/5. ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 131. ZDavP-2 člen 8, 58. ZPSV člen 3, 3/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - glavna obravnava – odločanje na podlagi stanja spisa – odpravnina – regres za letni dopust – bruto – neto - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik ni upravičen do izplačila bruto zneska odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in regresa za letni dopust, saj glede teh dveh terjatev obstaja dolžnost obračuna davkov (dohodnine) in prispevkov za socialno varnost. Tožnik ni upravičen do bruto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od obeh bruto zneskov, temveč je tožena stranka dolžna po obračunu in odvodu davkov in prispevkov tožniku izplačati neto zneska, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje do plačila.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - enakovredne metode zdravljenja
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini je treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji. Če je katera koli metoda zdravljenja tožničine shize oziroma zob, ki je po učinkih enakovredna, možna v Sloveniji, in je bila tožnici tudi ponujena, pa se zanjo ni odločila, temveč se je odločila za zdravljenje v tujini, ni mogoče šteti, da so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane.
dodatek za pomoč in postrežbo – uživalec pokojnine
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo le uživalci ene od pokojnin. Tožnica kot invalid I. kategorije invalidnosti s priznano pravico do invalidske pokojnine, pri kateri je ugotovljena potreba po pomoči za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, ima zato pravico do dodatka za pomoč in postrežbo od dneva pričetka uživanja invalidske pokojnine dalje, to je od dneva prenehanja obveznega zavarovanja.
prispevki za socialno varnost – stvarna pristojnost
Tožnik vtožuje izplačilo plač, ki so po svoji naravi izražene v bruto znesku, ta pojem pa zajema tako plačilo prispevkov in davkov na plače ter izplačilo neto zneska, torej gre za spor, o katerem je pristojno odločati delovno sodišče v individualnem delovnem sporu, saj ZDSS-1 določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
ZPP člen 458, 458/1. Sporazum o pogodbi za mednarodni prevoz tovora po cesti (CMR) člen 30, 30/3, 32.
pritožbeno izpodbijanje dejanskega stanja - spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – odškodnina za zamudo - zastaranje odškodninskega zahtevka za zamudo po CMR
Pritožba s svojimi pritožbenimi navedbami izpodbija dejanske zaključke sodišča prve stopnje, ker je to presodilo, da je tožeči stranki uspelo dokazati, da ni kriva za nastalo zamudo pri dostavi dela pošiljke iz razloga, ker blago za naklad na dveh lokacijah ni bilo pripravljeno, dejanski zaključki pa v sporu majhne vrednosti ne morejo biti pritožbeno izpodbijani, zato tožena stranka s pritožbo ne more biti uspešna; uspešna ne more biti niti v delu, ko očita sodišču prve stopnje, da bi moralo ugotoviti, da ji je zaradi zamude pri dostavi blaga nastala finančna izguba, saj s temi pritožbenimi navedbami očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ta pritožbeni razlog pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
Toda tožena stranka kot prejemnik pošiljke in naročnik prevoza trdi, da ji je zaradi zamude pri prevozu nastala finančna škoda in drži, da je na tovornem listu (CMR) za pošiljko, ki je bila pripeljana z zamudo (dne 26.1.2011) označila, da tovor prevzema s pridržkom. To bi ji skladno tretjim odstavkom 30. člena CMR dalo upravičenje, da uveljavlja odškodnino za zamudo, ker je pravočasno izrazila tožeči stranki kot prevozniku pridržek. Vendar pa je potrebno upoštevati določbo petega odstavka 23. člena CMR, ki določa, da kolikor upravičenec dokaže, da je škoda nastala zaradi zamude, mu mora prevoznik plačati odškodnino, ki pa ne more presegati voznine. Navedeno pomeni, da bi tožena stranka morala ne le trditi, da ji je zaradi zamude nastala škoda, to zatrjevanje pa ne more biti zgolj na abstraktni ravni, temveč bi morala tožena stranka dokazati konkretno prikrajšanje, tega pa v postopku ni zatrjevala niti dokazala, saj je trdila le, da je pripravljena plačati 216,00 EUR, za razliko pa bi morala trditi in dokazati, da je bila zaradi zamude oškodovana in podati pobotni ugovor ali vložiti nasprotno tožbo,saj odškodninski zahtevek, za katerega po 32. členu CMR velja enoletni zastaralni rok glede na podan pridržek dne 26.1.2011, ob vložitvi tožbe še ni bil zastaran in bi ga tožena stranka lahko uveljavljala do 27.1.2012, česar pa ni storila, po tem datumu pa je skladno s četrtim odstavkom 32. člena CMR izgubila pravico do uveljavitve odškodninskega zahtevka, saj zastarane tožbe ni mogoče uveljaviti niti v obliki nasprotnega zahtevka niti ugovora.
podjemna pogodba – napake na izvršenem delu – predpostavke za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – obrazložitev sodne odločbe
Merilo, ali je podjemnik svojo storitveno obveznost (pravilno) izpolnil, so lastnosti končnega rezultata, ki ga je dosegel, torej lastnosti (značilnosti) opravljene storitve. Te lastnosti morajo ustrezati:
pogodbeno dogovorjenim lastnostim, oziroma, če teh stranki v pogodbi nista podrobneje opredelili, običajnim lastnostim in
pravilom stroke, ki so uveljavljene za vrsto poslov, med katere spada posel, ki se ga podjemnik s sklenitvijo podjemne pogodbe zaveže opraviti.
Podjemnikova izpolnitev je zato pravilna, če ima opravljeni posel (končni rezultat podjemnikovega dela) navedene lastnosti. Če posel, ki ga je podjemnik opravil, nima opisanih lastnosti, je podjemnikova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake, in podjemnik naročniku odgovarja za to nepravilno izpolnitev, ne glede na to, s kakšno skrbnostjo je opravljal dela, ki so pomembna za dosego končnega rezultata.
ZDR ureja odpravnino v 109. členu, v katerem med drugim določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino, če je delavec pri delodajalcu zaposlen vsaj eno leto, za delo pri delodajalcu pa se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Pri izplačilu odpravnine tožniku se upošteva njegova zaposlitev 19. 1. 1976 dalje pa vse do 22. 7. 2010. Podana je delovnopravna kontinuiteta, za obdobje do 24. 9. 1996 pa je izkazan obstoj kapitalske povezanosti med tožnikovimi delodajalci in pravno nasledstvo.
kategorija invalidnosti – invalidska pokojnina – sprememba v stanju invalidnosti
Ocena tožnikove delazmožnosti s strani invalidske komisije, da pri tožniku ni prišlo do popolne in trajne izgube delazmožnosti, ni skladna niti z mnenjem hrvaškega izvedenca, da je tožnik popolnoma nezmožen za delo, niti z oceno tožnikove delazmožnosti lečečega psihiatra, da je nezmožen za delo. Zato je potrebno ugotoviti, ali je pri tožniku, ki je invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznano pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo z omejitvami od 1. 12. 1991 dalje, prišlo do takšne spremembe oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja, da ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - vojaške vaje - usposabljanje - odmera višine odškodnine
Vaja z demonstracijami, v kateri kot demonstrantje sodelujejo izurjeni vojaki, ki uporabljajo telesno silo ter leteče predmete, je nevarna dejavnost v skladu z drugim odstavkom 131. člena OZ. Zato tožena stranka tožniku za vtoževano nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala na usposabljanju pri izvajanju teh vojaških vaj, odgovarja po načelu vzročnosti.
imenovanje posebnega revizorja - pravica do imenovanja drugega posebnega revizorja
Predlagatelj je imel pravico do imenovanja drugega posebnega revizorja, vendar bi moral (če bi hotel to upravičenje izkoristiti) na skupščini delničarjev nasprotnega udeleženca najprej predlagati skupščini, da imenuje drugega posebnega revizorja, ker obstaja utemeljen dvom o pristranskosti (s strani sodišča postavljenega) posebnega revizorja, ali so za to drugi utemeljeni razlogi. Če bi skupščina takšen predlog zavrnila, pa bi moral predlagatelj v petnajstih dneh od zasedanja skupščine predlagati sodišču, da (iz istih razlogov) imenuje drugega posebnega revizorja.