dodatek za pomoč in postrežbo – uživalec pokojnine
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo le uživalci ene od pokojnin. Tožnica kot invalid I. kategorije invalidnosti s priznano pravico do invalidske pokojnine, pri kateri je ugotovljena potreba po pomoči za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, ima zato pravico do dodatka za pomoč in postrežbo od dneva pričetka uživanja invalidske pokojnine dalje, to je od dneva prenehanja obveznega zavarovanja.
podjemna pogodba – napake na izvršenem delu – predpostavke za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – obrazložitev sodne odločbe
Merilo, ali je podjemnik svojo storitveno obveznost (pravilno) izpolnil, so lastnosti končnega rezultata, ki ga je dosegel, torej lastnosti (značilnosti) opravljene storitve. Te lastnosti morajo ustrezati:
pogodbeno dogovorjenim lastnostim, oziroma, če teh stranki v pogodbi nista podrobneje opredelili, običajnim lastnostim in
pravilom stroke, ki so uveljavljene za vrsto poslov, med katere spada posel, ki se ga podjemnik s sklenitvijo podjemne pogodbe zaveže opraviti.
Podjemnikova izpolnitev je zato pravilna, če ima opravljeni posel (končni rezultat podjemnikovega dela) navedene lastnosti. Če posel, ki ga je podjemnik opravil, nima opisanih lastnosti, je podjemnikova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake, in podjemnik naročniku odgovarja za to nepravilno izpolnitev, ne glede na to, s kakšno skrbnostjo je opravljal dela, ki so pomembna za dosego končnega rezultata.
imenovanje posebnega revizorja - pravica do imenovanja drugega posebnega revizorja
Predlagatelj je imel pravico do imenovanja drugega posebnega revizorja, vendar bi moral (če bi hotel to upravičenje izkoristiti) na skupščini delničarjev nasprotnega udeleženca najprej predlagati skupščini, da imenuje drugega posebnega revizorja, ker obstaja utemeljen dvom o pristranskosti (s strani sodišča postavljenega) posebnega revizorja, ali so za to drugi utemeljeni razlogi. Če bi skupščina takšen predlog zavrnila, pa bi moral predlagatelj v petnajstih dneh od zasedanja skupščine predlagati sodišču, da (iz istih razlogov) imenuje drugega posebnega revizorja.
kazen zapora - preklic pogojne obsodbe - enotna kazen - odvzem premoženjske koristi - navidezen realni stek - izključitev kazenskega pregona - tajni policijski delavec - hudodelska združba - tajno delovanje z uporabo identifikacijskih oznak - sostorilstvo - nezakonito pridobljen dokaz - izzivanje kriminalne dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - biološke sledi - posredovanje - načelo konsumpcije - tajno opazovanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - navidezni odkup - pomoč
Tudi pri tako imenovanem nadomestnem odvzemu mora biti predhodna pridobitev premoženjske koristi izkazana in ne zgolj domnevana.
Ugotovljeno izhaja iz jezikovne razlage prvega odstavka 75. člena KZ-1, logične razlage drugega odstavka tega člena ter iz teleološke razlage 74. člena KZ-1. Storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka 75. člena KZ-1 je namreč prav tako eden izmed prejemnikov premoženjske koristi, njen nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1, brez da bi bil znan dejanski obseg koristi, logično ni mogoč, vztrajanje pri nasprotnem pa pomeni pretvarjanje odvzema premoženjske koristi v kazensko sankcijo, se pravi v nekaj, v kar se zaradi razlike v namenih ne sme spremeniti.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv vzrok – prepozna izdaja in vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči
Vzrok je opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko prepiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Toženki zaradi nepravočasnega delovanja službe za BPP ni mogoče očitati krivde za zamudo pri vložitvi pritožbe.
Predlagatelj je dodatno opisal, da je pravni naslednik družbe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot hipotekarni upnik, zato je odločitev izpodbijanega sklepa, da hipotekarne tožbe ni vložil hipotekarni upnik, napačna.
Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli, če predlagatelj priloži zemljiškoknjižnemu predlogu tožbo in potrdilo o vloženi tožbi. V obravnavani zadevi je predlagatelj priložil predlogu samo potrdilo o vloženi tožbi. Predlog bi lahko dopolnil z manjkajočo listino (tožbo) v ugovornem postopku, kar pa mu sodišče s tem, ko je njegov predlog zavrnilo, ni omogočilo.
ZFPPIPP člen 58, 58/2, 231, 231-3, 239, 239/5, 269. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna procesna legitimacija upnika – ovira za odločanje – pravni interes – pravica do sodnega varstva – trditveno in dokazno breme – obstoj terjatve – pravica do izjave
Upravičen predlagatelj je tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (npr., ker je poplačana ali npr., ker je v pravdnem postopku pravnomočno zavrnjen zahtevek za njeno plačilo), navedeno predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Sodišče v podlago svoje odločitve ne sme sprejeti nobenega dejstva, ki ga stranka ni zatrjevala.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – stiki – preživnina – preživet čas pri preživninskem zavezancu - potrebe otrok – stroški izvedenca
Če otrok veliko časa prebije pri preživninskem zavezancu, je preživnina zato sorazmerno nižja.
Izvedba dokaza z izvedencem je bila potrebna zaradi ugotovitve, kakšna odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo ter o stikih je v največjo korist otrok, kar je bilo zato tudi v interesu obeh pravdnih strank, zato vsaka stranka krije polovico stroškov za izvedbo tega dokaza.
Ker je pristopljeni upnik z vložitvijo pritožbe že dosegel zasledovana interesa, da se druga javna dražba razpisana za dne 17. 1. 2013 prekliče in da se izvršba odloži do 31. 1. 2013, je njegov pravni interes za pritožbo naknadno odpadel, zato pritožba ni dovoljena.
Tožena stranka je dokazala, da je tožniku šest obrokov variabilnega dela plače že obračunala in izplačala, zato tožnik ni upravičen še do ponovnega obračuna ter izplačila teh šestih obrokov variabilnega dela plače, ki jo je že prejel.
Brezposelnosti, na katero se sklicuje tožnica, ni mogoče enačiti s prejemanjem denarne socialne pomoči v smislu določila petega odstavka 11. člena ZST-1
vknjižba lastninske pravice – začetek stečajnega postopka – overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
V obravnavani zadevi je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po dnevu začetka stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom, vendar pa pritožba utemeljeno opozarja na določbo 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, ki določa, da začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbe drugih pravic (torej tudi lastninske pravice), na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, če je bil podpis na dovolilu overjen pred dnem začetka stečajnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da delodajalec delavca ne obvesti o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pravice delavca ne vpliva, tožnik pa tudi ni zatrjeval, da mu je bila zaradi tega kršena pravica do sodelovanja sindikata v postopku, niti da je član sindikata, zato zaradi te kršitve odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita.
SZ-1 člen 48, 50. SPZ člen 188. OZ člen 270, 280. ZPP člen 318.
upravnik večstanovanjske hiše – pooblastila upravnika – sprejem zavarovalnine - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve – sklepčnost tožbe
Iz zakona izhajajoča pooblastila upravnika vključujejo pooblastilo za sprejem zavarovalnine, upravičenci katere so solastniki skupnih delov in naprav večstanovanjske hiše ter lastniki etažnih enot.
OZ člen 235, 235/1, 240, 633, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 639, 660. ZPP člen 153, 212.
podjemna pogodba – odgovornost za stvarne napake – poslovna odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – predujem za izvedenca – predpravdno izvedensko mnenje
Če tožeča stranka dokaže, da je imel opravljen posel napake in nastanek škode, je na toženi stranki, da se razbremeni svoje odgovornosti. Ker je za ugotovitev dejstev, ali vzrok za napako izvira iz sfere tožene stranke, potrebno strokovno znanje, s katerimi sodišče ne razpolaga in mora angažirati izvedenca, mora predujem za izvedenca založiti tožena stranka.
načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - listina o pravnem poslu
Kadar zavezovalni in razpolagalni pravni posel nista vsebovana v isti listini, je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi listino o pravnem poslu. Predložena pogodba sicer vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa tudi posla, na podlagi katerega je bilo to dovolilo izdano, zato ne izpolnjuje pogojev po 36. členu ZZK-1.
razmerja med starši in otroki – spremenjene okoliščine – zvišanje preživnine – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Glede na določbo 79. člena ZZZDR je potrebno določiti višino prispevka za preživljanje otroka v sorazmerju z otrokovimi potrebami in možnostmi staršev. Ob večjih možnostih enega ali obeh od staršev je seveda mogoče priznati preživninskemu upravičencu višje potrebe, v primeru manjših možnosti staršev, pa se morajo tudi te potrebe prilagoditi tem možnostim.
Preživljanje otroka ima prednost pred preživljanjem zakonca oz. partnerja.
plačilni nalog - plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks - pravni laik
Rok za plačilo takse, dokler sodišče ne odloči o predlogu za oprostitev plačila takse za pritožbo, še ni mogel začeti teči oziroma se izteči na način, da bi toženca ne glede na uspeh postopka za taksno oprostitev doletele sankcije za neplačilo sodne takse.
Sodna praksa ni enotna glede vprašanja, ali lahko stranka, ki je pravni laik, kot je tudi toženec v obravnavani zadevi, taksno oprostitev predlaga tudi še(le) po tem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti s plačilnim nalogom.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – primarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
V procesu rehabilitacije so tožniku svetovali kolesarstvo, vendar to ne pomeni, da tožnik ne trpi duševnih bolečin zaradi poškodbe kolena, saj so njegove zmožnosti kolesarjenja zagotovo bistveno zmanjšane kot pred škodnim dogodkom.