ničnost sklepov skupščine – izpodbijanje sklepov skupščine – razlogi sodbe – kogentnost oz. dispozitivnost določb ZGD-1 – sprememba družbene pogodbe – izstop družbenika – poseg v pravice manjšinskega delničarja
1. Zmotno je stališče, da je določba petega odstavka 502. člena ZGD-1 kogentna določba, saj ne ureja razmerij med družbo in tretjimi, na primer z upniki družbe, kjer bi bil interes zakonodajalca, da z zakonom sam uredi to razmerje in s tem zavaruje tretje, ki vstopajo v poslovne odnose z gospodarsko družbo. Po oceni pritožbenega sodišča gre za določbo, ki ureja notranja razmerja med družbeniki, pri čemer je zakonska ureditev zgolj vodilo družbenikom za ureditev njihovih medsebojnih razmerij.
2. V primeru, ko med družbeniki ni konsenza o drugačni ureditvi medsebojnih razmerij od zakonske ureditve, je potrebno takšno spremembo družbene pogodbe, ki poseže v dotedanje pravice manjšinskega delničarja, obravnavati tako, da se presoja skladnost spremembe družbene pogodbe z zakonom, torej s petim odstavkom 502. člena ZGD-1.
plačilni nalog - plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks - pravni laik
Rok za plačilo takse, dokler sodišče ne odloči o predlogu za oprostitev plačila takse za pritožbo, še ni mogel začeti teči oziroma se izteči na način, da bi toženca ne glede na uspeh postopka za taksno oprostitev doletele sankcije za neplačilo sodne takse.
Sodna praksa ni enotna glede vprašanja, ali lahko stranka, ki je pravni laik, kot je tudi toženec v obravnavani zadevi, taksno oprostitev predlaga tudi še(le) po tem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti s plačilnim nalogom.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – vzročna zveza – pravila o adekvatni vzročnosti – prehitevanje v škarje – vozila s prednostjo
Ker iz zakonskih določb (ZVCP-1) ni povsem jasno, kako daleč sega „ratio legis“ vzročnost (pri (ne)spoštovanju prometnih pravil vozil s prednostjo v razmerju z (ne)ogrožanostjo), je za obravnavano zadevo potrebno upoštevati pravila o adekvatni vzročnosti, po katerih stranka odgovarja za normalne posledice njenega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati, pri čemer se za normalno šteje, kar je „storilec“ mogel predvideti ne samo kot verjetno, marveč kot tako, kar se kdaj pa kdaj utegne zgoditi, računajoč tudi neugodne razmere.
Vprašanje lastništva garaže je predstavljalo le predhodno vprašanje, o katerem se je odločalo v drugem postopku, zato na predmetno zadevo nima vpliva. Vezanost namreč ne zajema ugotovitev v obrazložitvi, s katerimi je odločba utemeljena, temveč le izrek.
Če so po mišljenju toženca po sklenitvi pogodb nastale okoliščine, ki otežujejo njihovo izpolnitev in bi bilo neupravičeno ohraniti ju v veljavi takšni kot sta, bi moral toženec zaradi spremenjenih okoliščin zahtevati razvezo pogodb.
Plačilna nesposobnost ne predstavlja nezmožnosti izpolnitve.
Tožnik je utrpel zlom notranjega desnega gležnja s premikom odlomkov. Res se mu je zdravljenje te poškodbe kompliciralo zaradi kompleksno regionalnega bolečinskega sindroma (Sudeckov sindrom) ter še kroničnega limfendona kar vse mu je povzročilo tudi težave na psihičnem področju, vendar pa je prisojena odškodnina v višini 99.000,00 EUR, ki predstavlja 101 povprečnih plač v času sojenja, previsoka. Primerna odškodnina je 67.000,00 EUR.
Zmanjševanje tožbenega zahtevka, do katerega je prišlo v tem individualnem delovnem sporu, v katerem je tožnik od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine, je bilo posledica bodisi delnih plačil s strani tožene stranke bodisi delnih pripoznav tožbenega zahtevka z njene strani, zato je potrebno šteti, da je tožnik v tem delu zahtevka (torej za umaknjeni del tožbe oziroma za delno pripoznavo tožbenega zahtevka) uspel.
razmerja med starši in otroki – spremenjene okoliščine – zvišanje preživnine – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Glede na določbo 79. člena ZZZDR je potrebno določiti višino prispevka za preživljanje otroka v sorazmerju z otrokovimi potrebami in možnostmi staršev. Ob večjih možnostih enega ali obeh od staršev je seveda mogoče priznati preživninskemu upravičencu višje potrebe, v primeru manjših možnosti staršev, pa se morajo tudi te potrebe prilagoditi tem možnostim.
Preživljanje otroka ima prednost pred preživljanjem zakonca oz. partnerja.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – stiki – preživnina – preživet čas pri preživninskem zavezancu - potrebe otrok – stroški izvedenca
Če otrok veliko časa prebije pri preživninskem zavezancu, je preživnina zato sorazmerno nižja.
Izvedba dokaza z izvedencem je bila potrebna zaradi ugotovitve, kakšna odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo ter o stikih je v največjo korist otrok, kar je bilo zato tudi v interesu obeh pravdnih strank, zato vsaka stranka krije polovico stroškov za izvedbo tega dokaza.
Tožena stranka je dokazala, da je tožniku šest obrokov variabilnega dela plače že obračunala in izplačala, zato tožnik ni upravičen še do ponovnega obračuna ter izplačila teh šestih obrokov variabilnega dela plače, ki jo je že prejel.
Toženo stranko je sodišče pozvalo, da v 30 dneh od vročitve poziva odgovori na tožbo, v tem pozivu pa je bila opozorjena na posledice, če odgovora na tožbo ne bo podala oziroma če bo podala odgovor na tožbo, ki ne bo obrazložen. Ker tožena stranka v roku 30 dni na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, je bil podan prvi od pogojev za izdajo zamudne sodbe. Njene navedbe, da odgovora na tožbo ni podala zaradi težav v podjetju, tega zaključka ne uspejo izpodbiti.
odločba sodišča prve stopnje o pritožbi – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – podpis odvetnika
Pritožba tožene stranke zoper izpodbijano sodbo ne vsebuje podpisa pritožnika oziroma njegovega pooblaščenca, temveč vsebuje le njegov žig. Zato gre za nepopolno pritožbo, katere sodišče ne vrača stranki v dopolnitev po 108. členu ZPP, ker se ta določba po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporablja.
Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, temveč se mora nanjo tudi podpisati.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 366, 366/1. ZVEtL člen 30.
zavrženje tožbe – res iudicata – zahteva za povrnitev stroškov – vročitev zahteve za povračilo stroškov nasprotni stranki
Za presojo, ali je bilo o stvari (zahtevku – predmetu odločitve) že pravnomočno odločeno, ni pomembno, ali je tisto, o čemer je bilo pravnomočno odločeno, izvršljivo ali ne. Pravnomočne postanejo tudi napačne in neizvršljive odločitve.
Dejstvo, da zahtevek za povrnitev stroškov tožnikoma ni bil vročen nasprotni stranki, na odločitev (o stroškovni obveznosti) ni vplival. Zato nevročitev ne predstavlja kakšne upoštevne postopkovne kršitve.
kazen zapora - preklic pogojne obsodbe - enotna kazen - odvzem premoženjske koristi - navidezen realni stek - izključitev kazenskega pregona - tajni policijski delavec - hudodelska združba - tajno delovanje z uporabo identifikacijskih oznak - sostorilstvo - nezakonito pridobljen dokaz - izzivanje kriminalne dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - biološke sledi - posredovanje - načelo konsumpcije - tajno opazovanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - navidezni odkup - pomoč
Tudi pri tako imenovanem nadomestnem odvzemu mora biti predhodna pridobitev premoženjske koristi izkazana in ne zgolj domnevana.
Ugotovljeno izhaja iz jezikovne razlage prvega odstavka 75. člena KZ-1, logične razlage drugega odstavka tega člena ter iz teleološke razlage 74. člena KZ-1. Storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka 75. člena KZ-1 je namreč prav tako eden izmed prejemnikov premoženjske koristi, njen nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1, brez da bi bil znan dejanski obseg koristi, logično ni mogoč, vztrajanje pri nasprotnem pa pomeni pretvarjanje odvzema premoženjske koristi v kazensko sankcijo, se pravi v nekaj, v kar se zaradi razlike v namenih ne sme spremeniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059914
OZ člen 149, 150, 153, 153/3. ZPP člen 215.
nevarna stvar – nevarna dejavnost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme – prehod dokaznega bremena
Ker je delodajalec toleriral stalno prakso oz. delo organiziral tako, da se je delovna operacija „menjava trna“ vedno izvajala pri vklopljenem stroju, katerega delovanje v primeru posega vanj ustavi varnostno stikalo, je vklopljen stroj stvar, katere nevarnost je treba presojati oz. menjava trna pri vklopljenem stroju dejavnost, katere nevarnost je treba presojati.
Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra ne pomeni prenehanja izvršilnega postopka, ker prenehanje opravljanja gospodarske dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni prenehanja stranke in tako ne gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost za nadaljevanje postopka.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – skaženost – tuja pomoč – obresti – koma - povprečna plača
Povprečna plača v času sojenja ni več tako prepričljiv in trden primerjalni kriterij. Pri povprečni plači se upošteva samo podatek o zaposlenih, ne pa tudi o nezaposlenih, katerih število je v zadnjih letih močno naraslo. Zgolj iz podatka o višini povprečne plače zato ni več možno sklepati na načelo objektivne pogojenosti denarne odškodnine.
Stanje kome se je pravilno upoštevalo kot nevšečnost v času zdravljenja, ne pa kot trajanje telesnih bolečin, ker se tožnik telesnih bolečin v stanju kome ni zavedal.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076072
ZPP člen 286, 286/1, 285/4, 286/6, 287, 287/1. ZZZDR člen 12.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – obstoj zunajzakonske skupnosti – najemna pogodba – nadaljevanje najemnega razmerja – ugovor zastaranja – zastaranje – pravočasnost ugovora zastaranja
Ker tožnica ni pravočasno podala trditvene podlage ugovora zastaranja, se prvemu sodišču ob opozorilu na prvem naroku ni bilo treba ukvarjati s presojo utemeljenosti ugovora zastaranja.