odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – vzročna zveza – pravila o adekvatni vzročnosti – prehitevanje v škarje – vozila s prednostjo
Ker iz zakonskih določb (ZVCP-1) ni povsem jasno, kako daleč sega „ratio legis“ vzročnost (pri (ne)spoštovanju prometnih pravil vozil s prednostjo v razmerju z (ne)ogrožanostjo), je za obravnavano zadevo potrebno upoštevati pravila o adekvatni vzročnosti, po katerih stranka odgovarja za normalne posledice njenega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati, pri čemer se za normalno šteje, kar je „storilec“ mogel predvideti ne samo kot verjetno, marveč kot tako, kar se kdaj pa kdaj utegne zgoditi, računajoč tudi neugodne razmere.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068912
ZVEtL člen 7, 7/4, 30, 30/5.
predlagatelj postopka – sposobnost biti stranka – etažni lastniki – fizična oseba – pravna oseba – priznana sposobnost biti stranka – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 – pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Za primere, ko že obstaja pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča, peti odstavek 30. člena ZVEtL izključuje možnost določitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 7. člena ZVEtL, po katerih se sicer določa pripadajoče zemljišče. Namen postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL je v primerih, ko že obstaja pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča, le pridobitev sodne odločbe, ki bo omogočala zemljiškoknjižno realizacijo upravne odločbe.
nujna pot - določitev nujne poti - sklep o določitvi nujne poti - način uporabe - poslovni prostor - redna raba nepremičnine - dostop z vozili
Nesporno nepremičnina v lasti predlagatelja predstavlja poslovni prostor, pri čemer je za redno rabo nepremičnine, ki je v naravi poslovni prostor, potreben dostop do nje z vozili in ne le pešpot, in da tudi če bi bila (šele) za vzpostavitev redne rabe potrebna povezava z javno cesto, je pravico do nujne poti treba priznati.
Sklep o določitvi nujne poti mora med drugim obsegati tudi natančen način uporabe poti.
Dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, je v delu, v katerem je dogovorjena nižja odpravnina od pripadajoče po 109. členu ZDR, da imata stranki urejene medsebojne obveznosti iz naslova odpravnine in drugih pravic iz delovnega razmerja in da tožnik nima do tožene stranke nikakršnih zahtevkov več iz kakršnegakoli razloga, oziroma v katerem je določena „sankcija“ za primer, če bo višjo odpravnino kljub dogovoru uveljavljal, kot je razvidno iz sporazuma (da je sporazum tajne narave in sta ga zato obe stranki zavezani varovati kot skrivnosti, vrnitev že izplačane nižje odpravnine z obrestmi, povrnitev vseh stroškov sodnih in drugih postopkov delodajalca, plačilo odškodnine), v nasprotju z zakonskimi predpisi in moralnimi načeli in je zato ničen.
Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati delu odpravnine, ki bi mu pripadala skladno z ZDR.
Vprašanje lastništva garaže je predstavljalo le predhodno vprašanje, o katerem se je odločalo v drugem postopku, zato na predmetno zadevo nima vpliva. Vezanost namreč ne zajema ugotovitev v obrazložitvi, s katerimi je odločba utemeljena, temveč le izrek.
Neveljavnost oporoke zaradi zmote oporočitelja mora stranka uveljavljati z zahtevkom za razveljavitev oporoke in ne z zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti oporoke.
Z napotitvenim sklepom je bil tožniku podeljen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa bi moral tožnik poskrbeti sam. Na (napačen) napotitveni sklep stranka ni vezana.
ničnost sklepov skupščine – izpodbijanje sklepov skupščine – razlogi sodbe – kogentnost oz. dispozitivnost določb ZGD-1 – sprememba družbene pogodbe – izstop družbenika – poseg v pravice manjšinskega delničarja
1. Zmotno je stališče, da je določba petega odstavka 502. člena ZGD-1 kogentna določba, saj ne ureja razmerij med družbo in tretjimi, na primer z upniki družbe, kjer bi bil interes zakonodajalca, da z zakonom sam uredi to razmerje in s tem zavaruje tretje, ki vstopajo v poslovne odnose z gospodarsko družbo. Po oceni pritožbenega sodišča gre za določbo, ki ureja notranja razmerja med družbeniki, pri čemer je zakonska ureditev zgolj vodilo družbenikom za ureditev njihovih medsebojnih razmerij.
2. V primeru, ko med družbeniki ni konsenza o drugačni ureditvi medsebojnih razmerij od zakonske ureditve, je potrebno takšno spremembo družbene pogodbe, ki poseže v dotedanje pravice manjšinskega delničarja, obravnavati tako, da se presoja skladnost spremembe družbene pogodbe z zakonom, torej s petim odstavkom 502. člena ZGD-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0077325
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 437. OZ člen 569. ZPotK člen 1, 2, 2/2, 7, 18, 21.
posojilna pogodba – verodostojna listina – sklep o izvršbi – potrošniški kredit - razlaga pogodbe – stroški, ki niso skupni stroški kredita - zastopanje - prenehanje pooblastilnega razmerja – preklic pooblastila
Zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi ni bilo, ker kreditna pogodba ni verodostojna listina.
Upoštevajoč, da je med pravdnima strankama sklenjena pogodba (kreditna, posojilna) povsem jasna, enostavna in razumljiva, se pritožbene trditve o neupoštevanju določb ZPotK pokažejo kot povsem neutemeljene, vključno s trditvami, da stroški obdelave v višini 150,00 EUR in rizičnega sklada v višini 250,00 EUR ne bi smeli biti izvzeti pri izračunu skupnih stroškov, saj to zakon v 18. členu omogoča.
Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od objektivno negotovega bodočega dejstva. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Negotovo dejstvo v obravnavnem primeru, od katerega uresničitve je odvisna veljavnost pogodbe, sklenjene med strankama, je prenehanje članstva tožene stranke v tožeči stranki. Toženi stranki je članstvo prenehalo z dnem, ko je zapustila prostore tožeče stranke in tedaj je med pravdnima strankama sklenjena pogodba prenehala veljati in hkrati so prenehale medsebojne pravice in obveznosti.
Tožeča stranka je s tem, ko je svoje sedaj vtoževane storitve opravila v času, ko je med pravdnima strankam nesporno dogovorjeno, da bo tožena stranka zapustila prostore tožeče stranke na podlagi odpovedi najemnega razmerja dne 29.7.2008 in da bo primopredaja opravljena 29.8.2009 in ko je ta dejansko bila opravljena 3.9.2008, nase sprejela riziko, da storitve, ki jih bo opravila za toženo stranko po odpovedi najema, opravlja brez pravne podlage in da jih zaradi tega ne bo mogla uspešno dobiti poplačane od tožene stranke.
Ker je tožeča stranka storitve opravila brez pravne podlage, saj jih je nedvomno opravila znatno po odpovedi najemnega razmerja s strani tožene stranke ali pa celo že po primopredaji poslovnih prostorov, plačila ne more uspešno terjati od tožene stranke.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/3, 72/5, 72/6, 77, 82, 205, 205/1, 205/1-1. SPZ člen 32. ZZZDR člen 200.
posest – motenje posesti – izločitev sodnika – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer – poslovna sposobnost – prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Izločiti je mogoče samo posameznega sodnika ali več sodnikov, ne pa sodišča.
Tožnika je v ponovljenem postopku zastopal CSD Domžale, zato tožnikove procesne pravice niso bile kršene, čeprav sam ni bil povabljen na glavno obravnavo. Zadošča namreč, da je na naroku sodeloval njegov začasni zastopnik.
ZST-1 člen 6a, 6b, 6b/1, 6b/2. ZIZ člen 29, 29b, 29b/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravočasno plačilo sodne takse – plačilo sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev – domneva umika ugovora
Za uporabo domneve iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1 bi moral biti nalog za nakazilo denarnih sredstev v dobro prehodnega podračuna sodišča prve stopnje oddan ponudniku plačilnih storitev pred iztekom roka za plačilo sodne takse, saj ta domneva varuje tistega taksnega zavezanca, ki je nalog za nakazilo denarnih sredstev sodišču oddal pravočasno, vendar je prišlo do zapletov pri izvršitvi tega nakazila na strani ponudnika plačilnih storitev.
Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra ne pomeni prenehanja izvršilnega postopka, ker prenehanje opravljanja gospodarske dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni prenehanja stranke in tako ne gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost za nadaljevanje postopka.
negatorna tožbe – zaščita pred vznemirjanjem – prekoračitev tožbenega zahtevka – izvrševanje solastninske pravice – odklenjena vrata
Železna vrata na zahodnem delu parcele je sicer postavil toženkin mož, vendar je toženka takšno njegovo ravnanje naknadno odobrila. Ker pa so ta vrata ostala odklenjena, tožnice dejansko ne ovirajo pri izvrševanju njene solastninske pravice.
S prenehanjem pogodbe o upravljanju je tožeča stranka kot upravnik izgubila vsa materialnopravna upravičenja iz te pogodbe, s tem pa so prenehala tudi vsa njena morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Ker tožeča stranka v predmetnem postopku ne uveljavljala plačila za svoje delo oziroma ne zahteva povrnitve stroškov, ki bi jih sama založila za toženo stranko, ampak v svojem imenu in za svoj račun uveljavlja plačilo terjatve, ki jo ima zoper toženo stranko tretja oseba, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zaradi neobstoja aktivne legitimacije tožeče stranke zavrnilo, pravilna.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv vzrok – prepozna izdaja in vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči
Vzrok je opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko prepiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Toženki zaradi nepravočasnega delovanja službe za BPP ni mogoče očitati krivde za zamudo pri vložitvi pritožbe.
ZPP člen 3, 149, 224, 224/1, 277, 277/1, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2. OZ člen 569.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nepravilna vročitev tožbe v odgovor – vročilnica – javna listina – ugovor res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – vrnitev posojila
Dejstvo, da sodišče prve stopnje več let od vložitve tožbe ni ugotavljalo, ali je izpolnjen navedeni pogoj za izdajo zamudne sodbe, na izpodbijano odločitev ne vpliva. Enako velja glede očitka o nepotrebnem in nepravilnem ravnanju sodišča, ko je (celo dvakrat) vabilo pravdni stranki na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. V primeru, ko so pogoji za izdajo zamudne sodbe podani, je nadaljnji (kontradiktorni) postopek brezpredmeten.
leasing pogodba – pogodbena škoda – vračilo vozila
Leasingojemalec z vračilom vozila ne postane prost obveznosti, pač pa je glede na določbe pogodbe in splošnih pogojev odgovoren tudi za pogodbeno škodo.
kazen zapora - preklic pogojne obsodbe - enotna kazen - odvzem premoženjske koristi - navidezen realni stek - izključitev kazenskega pregona - tajni policijski delavec - hudodelska združba - tajno delovanje z uporabo identifikacijskih oznak - sostorilstvo - nezakonito pridobljen dokaz - izzivanje kriminalne dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - biološke sledi - posredovanje - načelo konsumpcije - tajno opazovanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - navidezni odkup - pomoč
Tudi pri tako imenovanem nadomestnem odvzemu mora biti predhodna pridobitev premoženjske koristi izkazana in ne zgolj domnevana.
Ugotovljeno izhaja iz jezikovne razlage prvega odstavka 75. člena KZ-1, logične razlage drugega odstavka tega člena ter iz teleološke razlage 74. člena KZ-1. Storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka 75. člena KZ-1 je namreč prav tako eden izmed prejemnikov premoženjske koristi, njen nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1, brez da bi bil znan dejanski obseg koristi, logično ni mogoč, vztrajanje pri nasprotnem pa pomeni pretvarjanje odvzema premoženjske koristi v kazensko sankcijo, se pravi v nekaj, v kar se zaradi razlike v namenih ne sme spremeniti.