Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od objektivno negotovega bodočega dejstva. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Negotovo dejstvo v obravnavnem primeru, od katerega uresničitve je odvisna veljavnost pogodbe, sklenjene med strankama, je prenehanje članstva tožene stranke v tožeči stranki. Toženi stranki je članstvo prenehalo z dnem, ko je zapustila prostore tožeče stranke in tedaj je med pravdnima strankama sklenjena pogodba prenehala veljati in hkrati so prenehale medsebojne pravice in obveznosti.
Tožeča stranka je s tem, ko je svoje sedaj vtoževane storitve opravila v času, ko je med pravdnima strankam nesporno dogovorjeno, da bo tožena stranka zapustila prostore tožeče stranke na podlagi odpovedi najemnega razmerja dne 29.7.2008 in da bo primopredaja opravljena 29.8.2009 in ko je ta dejansko bila opravljena 3.9.2008, nase sprejela riziko, da storitve, ki jih bo opravila za toženo stranko po odpovedi najema, opravlja brez pravne podlage in da jih zaradi tega ne bo mogla uspešno dobiti poplačane od tožene stranke.
Ker je tožeča stranka storitve opravila brez pravne podlage, saj jih je nedvomno opravila znatno po odpovedi najemnega razmerja s strani tožene stranke ali pa celo že po primopredaji poslovnih prostorov, plačila ne more uspešno terjati od tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068908
OZ člen 178, 179, 179/2. ZPP člen 2, 2/1, 154, 154/3.
kršitev osebnostne pravice –razžalitev dobrega imena in časti – kršitev preko medijev – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka – preklic izjave – javno opravičilo – denarna odškodnina – višina odškodnine – vezanost na zahtevek – zaslišanje strank
Sankcije, ki jih za primer podane kršitve osebnostnih pravic predvideva 178. člen OZ, se ne izključujejo. Zakonodajalčevo pooblastilo sodišču, da izbere primerno sankcijo (ali jih po potrebi kumulira), kadar pride do nedopustnega posega v osebnostno pravico, ni omejeno. OZ le primeroma našteva nekatere od sankcij, ki jih sodišče lahko izreče (objava sodbe ali popravka, preklic izjave), sicer pa v nadaljevanju zakonskega besedila z zapisom „ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino“ sodišču podeljuje široko diskrecijsko polje, da odpravi (kolikor je to seveda mogoče) stanje, nastalo s kršitvijo osebnostne pravice. Sodišče je pri izbiri omejeno le z zahtevkom, ki ga postavi tožnik.
V obravnavanem primeru gre za žaljive vrednostne sodbe o tožniku, zato dejstvo, da je tožnik javna osebnost, na višino prisojene odškodnine ne more vplivati.
Zmanjševanje tožbenega zahtevka, do katerega je prišlo v tem individualnem delovnem sporu, v katerem je tožnik od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine, je bilo posledica bodisi delnih plačil s strani tožene stranke bodisi delnih pripoznav tožbenega zahtevka z njene strani, zato je potrebno šteti, da je tožnik v tem delu zahtevka (torej za umaknjeni del tožbe oziroma za delno pripoznavo tožbenega zahtevka) uspel.
Tožena stranka je dokazala, da je tožniku šest obrokov variabilnega dela plače že obračunala in izplačala, zato tožnik ni upravičen še do ponovnega obračuna ter izplačila teh šestih obrokov variabilnega dela plače, ki jo je že prejel.
načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - listina o pravnem poslu
Kadar zavezovalni in razpolagalni pravni posel nista vsebovana v isti listini, je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi listino o pravnem poslu. Predložena pogodba sicer vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa tudi posla, na podlagi katerega je bilo to dovolilo izdano, zato ne izpolnjuje pogojev po 36. členu ZZK-1.
leasing pogodba – pogodbena škoda – vračilo vozila
Leasingojemalec z vračilom vozila ne postane prost obveznosti, pač pa je glede na določbe pogodbe in splošnih pogojev odgovoren tudi za pogodbeno škodo.
kazen zapora - preklic pogojne obsodbe - enotna kazen - odvzem premoženjske koristi - navidezen realni stek - izključitev kazenskega pregona - tajni policijski delavec - hudodelska združba - tajno delovanje z uporabo identifikacijskih oznak - sostorilstvo - nezakonito pridobljen dokaz - izzivanje kriminalne dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - biološke sledi - posredovanje - načelo konsumpcije - tajno opazovanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - navidezni odkup - pomoč
Tudi pri tako imenovanem nadomestnem odvzemu mora biti predhodna pridobitev premoženjske koristi izkazana in ne zgolj domnevana.
Ugotovljeno izhaja iz jezikovne razlage prvega odstavka 75. člena KZ-1, logične razlage drugega odstavka tega člena ter iz teleološke razlage 74. člena KZ-1. Storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka 75. člena KZ-1 je namreč prav tako eden izmed prejemnikov premoženjske koristi, njen nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1, brez da bi bil znan dejanski obseg koristi, logično ni mogoč, vztrajanje pri nasprotnem pa pomeni pretvarjanje odvzema premoženjske koristi v kazensko sankcijo, se pravi v nekaj, v kar se zaradi razlike v namenih ne sme spremeniti.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – skaženost – tuja pomoč – obresti – koma - povprečna plača
Povprečna plača v času sojenja ni več tako prepričljiv in trden primerjalni kriterij. Pri povprečni plači se upošteva samo podatek o zaposlenih, ne pa tudi o nezaposlenih, katerih število je v zadnjih letih močno naraslo. Zgolj iz podatka o višini povprečne plače zato ni več možno sklepati na načelo objektivne pogojenosti denarne odškodnine.
Stanje kome se je pravilno upoštevalo kot nevšečnost v času zdravljenja, ne pa kot trajanje telesnih bolečin, ker se tožnik telesnih bolečin v stanju kome ni zavedal.
Brezposelnosti, na katero se sklicuje tožnica, ni mogoče enačiti s prejemanjem denarne socialne pomoči v smislu določila petega odstavka 11. člena ZST-1
Tožnica je prispevala 30 %, vse tri toženke skupaj pa 70 % k nastanku škode. Odločilni vzrok za tožničino zastrupitev je treba iskati v protipravnem ravnanju in opustitvah toženk. Tako prva toženka ni izvedla predpisane meritve emisij dimnih plinov, niti ni zagotovila ustreznega čiščenja dimnih naprav, medtem ko drugi dve toženki nista poskrbeli za strokovno pravilno izvedbo gradbeno adaptacijskih del v njunem stanovanju. Res je bila premalo skrbna tudi tožnica, ker ni poskrbela za redni vsakoletni servis svoje plinske peči, s čimer bi po mnenju izvedenca morebiti lahko preprečila škodo, vendar je sodišče prve stopnje ugotovljenim kršitvam na strani toženk upravičeno pripisalo večjo težo, še posebej ker se od prve toženke pri opravljanju njene dejavnosti pričakuje profesionalna skrbnost, izvajalca del, ki je opravljal adaptacijo po naročilu druge in tretje toženke, pa je pooblaščeni koncesionar za plinske peči vnaprej opozoril na potek dimne tuljave in nevarnost njenega poškodovanja.
Tožničin primer sodi med zelo lahke škodne primere, za katere se v sodni praksi prisojajo odškodnine v višini približno dveh povprečnih mesečnih plač.
Tožnik je utrpel zlom notranjega desnega gležnja s premikom odlomkov. Res se mu je zdravljenje te poškodbe kompliciralo zaradi kompleksno regionalnega bolečinskega sindroma (Sudeckov sindrom) ter še kroničnega limfendona kar vse mu je povzročilo tudi težave na psihičnem področju, vendar pa je prisojena odškodnina v višini 99.000,00 EUR, ki predstavlja 101 povprečnih plač v času sojenja, previsoka. Primerna odškodnina je 67.000,00 EUR.
Če so po mišljenju toženca po sklenitvi pogodb nastale okoliščine, ki otežujejo njihovo izpolnitev in bi bilo neupravičeno ohraniti ju v veljavi takšni kot sta, bi moral toženec zaradi spremenjenih okoliščin zahtevati razvezo pogodb.
Plačilna nesposobnost ne predstavlja nezmožnosti izpolnitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov očitala, da je v nočni izmeni neupravičeno zaustavil stroj, ki ga je ponovno vključil šele ob pričetku naslednje dopoldanske izmene. Kršitve, ki se tožniku očitajo, so posledica njegovega bolezenskega stanja (hude depresivne motnje), zato ni mogoče zaključiti, da je ravnal krivdno. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zato ni zakonita.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – protipravne objave v medijih – višina odškodnine – objava sodbe
Časovna oddaljenost protipravnih objav v konkretnem primeru ne izničuje interesa javnosti za seznanitev s protipravnostjo ravnanja toženke, niti ne vpliva na primernosti objave dela sodbe v konkretni zadevi za dosego vsaj delne restitucije oziroma satisfakcije tožnice za povzročeno škodo. Članki, zaradi katerih se tožnici prisoja odškodnina v konkretni zadevi, so namreč v javnosti sprožili precejšen odziv, nekateri izmed člankov so bili objavljeni celo v najbolj razširjenem časniku v Sloveniji, s čimer so dosegli najširšo publiko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077768
ZFPPIPP člen 444.
sprememba roka izpolnitve – podaljšanje pogodbenega roka – ustni dogovori – izbris tožeče stranke iz sodnega registra
Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe. V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071536
ZPP člen 253, 314, 316. OZ člen 153, 179.
soodgovornost oškodovanca – zaslišanje izvedenca – delna sodba na podlagi pripoznave – strah – višina odškodnine – sklicevanje na zagovor v kazenskem postopku
Soodgovornost tožeče stranke v smislu drugega in tretjega odstavka 153. člena OZ ne more biti podana zgolj zato, ker je tretja tožnica v časovno nedoločenem obdobju pred škodnim dogodkom tožencu občasno točila alkohol in ga domnevno ščuvala proti sosedom zaradi obstoječih vaških konfliktov. Takšno naziranje toženca je bistveno preširoko, saj malodane izhaja iz t. i. „sine qua non“ razumevanja vzročne zveze, ki pa se lahko širi praktično v neskončnost, zato ne more biti nobenega dvoma, da v pravnem pomenu ni upoštevno.
Sklicevanje sodišča prve stopnje na del toženčevega zagovora v kazenskem postopku, na izsledke katerega je tudi vezano, v nobenem primeru ne more biti problematično.
ZPP v 253. členu res določa, da se izvedenca praviloma zasliši ustno, kar je odraz načela neposrednosti v pravdnem postopku, vendar pa kršitev tega člena ni nujno podana, če sodišče ne zasliši izvedenca, ki je podal mnenje pisno, pa to mnenje ni nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju, ter če pravdna stranka ne poda takšnih pripomb na mnenje, zaradi katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – primarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
V procesu rehabilitacije so tožniku svetovali kolesarstvo, vendar to ne pomeni, da tožnik ne trpi duševnih bolečin zaradi poškodbe kolena, saj so njegove zmožnosti kolesarjenja zagotovo bistveno zmanjšane kot pred škodnim dogodkom.
negatorna tožbe – zaščita pred vznemirjanjem – prekoračitev tožbenega zahtevka – izvrševanje solastninske pravice – odklenjena vrata
Železna vrata na zahodnem delu parcele je sicer postavil toženkin mož, vendar je toženka takšno njegovo ravnanje naknadno odobrila. Ker pa so ta vrata ostala odklenjena, tožnice dejansko ne ovirajo pri izvrševanju njene solastninske pravice.
pogodba o operativnem leasingu – neizpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – razdor pogodbe - povračilo škode - pozitivni pogodbeni interes – compensatio lucri cum damno – potebna skrbnost
Tožena stranka je ugovarjala, da tožeča stranka vozil, ki so bila predmet najema po pogodbah o operativnem leasingu, ni prodala z ustrezno skrbnostjo. Odločilno dejansko vprašanje za utemeljitev tovrstnega ugovora ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju pogodbe, temveč, ali je tožeča stranka ravnala s potrebno skrbnostjo pri zagotoviti vnovčenja premeta leasinga.