kazen zapora - preklic pogojne obsodbe - enotna kazen - odvzem premoženjske koristi - navidezen realni stek - izključitev kazenskega pregona - tajni policijski delavec - hudodelska združba - tajno delovanje z uporabo identifikacijskih oznak - sostorilstvo - nezakonito pridobljen dokaz - izzivanje kriminalne dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - biološke sledi - posredovanje - načelo konsumpcije - tajno opazovanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - navidezni odkup - pomoč
Tudi pri tako imenovanem nadomestnem odvzemu mora biti predhodna pridobitev premoženjske koristi izkazana in ne zgolj domnevana.
Ugotovljeno izhaja iz jezikovne razlage prvega odstavka 75. člena KZ-1, logične razlage drugega odstavka tega člena ter iz teleološke razlage 74. člena KZ-1. Storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka 75. člena KZ-1 je namreč prav tako eden izmed prejemnikov premoženjske koristi, njen nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1, brez da bi bil znan dejanski obseg koristi, logično ni mogoč, vztrajanje pri nasprotnem pa pomeni pretvarjanje odvzema premoženjske koristi v kazensko sankcijo, se pravi v nekaj, v kar se zaradi razlike v namenih ne sme spremeniti.
Za zaznambo hipotekarne tožbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: predhodno mora biti že vknjižena hipoteka, v zvezi s to hipoteko mora biti pri sodišču vložena tožba na realizacijo poplačila iz te hipoteke, tožba mora biti vložena zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, tožnik mora biti oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik hipoteke.
Predlagatelj je dodatno opisal, da je pravni naslednik družbe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot hipotekarni upnik, zato je odločitev izpodbijanega sklepa, da hipotekarne tožbe ni vložil hipotekarni upnik, napačna.
Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli, če predlagatelj priloži zemljiškoknjižnemu predlogu tožbo in potrdilo o vloženi tožbi. V obravnavani zadevi je predlagatelj priložil predlogu samo potrdilo o vloženi tožbi. Predlog bi lahko dopolnil z manjkajočo listino (tožbo) v ugovornem postopku, kar pa mu sodišče s tem, ko je njegov predlog zavrnilo, ni omogočilo.
negatorna tožbe – zaščita pred vznemirjanjem – prekoračitev tožbenega zahtevka – izvrševanje solastninske pravice – odklenjena vrata
Železna vrata na zahodnem delu parcele je sicer postavil toženkin mož, vendar je toženka takšno njegovo ravnanje naknadno odobrila. Ker pa so ta vrata ostala odklenjena, tožnice dejansko ne ovirajo pri izvrševanju njene solastninske pravice.
S prenehanjem pogodbe o upravljanju je tožeča stranka kot upravnik izgubila vsa materialnopravna upravičenja iz te pogodbe, s tem pa so prenehala tudi vsa njena morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Ker tožeča stranka v predmetnem postopku ne uveljavljala plačila za svoje delo oziroma ne zahteva povrnitve stroškov, ki bi jih sama založila za toženo stranko, ampak v svojem imenu in za svoj račun uveljavlja plačilo terjatve, ki jo ima zoper toženo stranko tretja oseba, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zaradi neobstoja aktivne legitimacije tožeče stranke zavrnilo, pravilna.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soprispevek oškodovanca – vmesna sodba
Tako tožnik kot toženec sta v obravnavanem primeru kršila določila ZVCP-1 glede varne vožnje (pravil o defenzivni – neagresivni - vožnji v naselju) ter sta s tem (so)prispevala (sta sokriva) za nastalo škodo (tožniku). Sodišče prve stopnje je pri izpodbijani odločitvi preveliko težo dalo tožnikovi nepazljivi in prehitri (agresivni) vožnji, premajhno pa toženčevi nepozornosti pri zavijanju v križišču v levo (in presoji ali lahko to varno stori za druge udeležence v prometu, vključno s tistimi, ki vozijo za njim). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano vmesno sodbo spremenilo tako, da je zahtevek tožnika po podlagi utemeljen v višini 30%.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068908
OZ člen 178, 179, 179/2. ZPP člen 2, 2/1, 154, 154/3.
kršitev osebnostne pravice –razžalitev dobrega imena in časti – kršitev preko medijev – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka – preklic izjave – javno opravičilo – denarna odškodnina – višina odškodnine – vezanost na zahtevek – zaslišanje strank
Sankcije, ki jih za primer podane kršitve osebnostnih pravic predvideva 178. člen OZ, se ne izključujejo. Zakonodajalčevo pooblastilo sodišču, da izbere primerno sankcijo (ali jih po potrebi kumulira), kadar pride do nedopustnega posega v osebnostno pravico, ni omejeno. OZ le primeroma našteva nekatere od sankcij, ki jih sodišče lahko izreče (objava sodbe ali popravka, preklic izjave), sicer pa v nadaljevanju zakonskega besedila z zapisom „ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino“ sodišču podeljuje široko diskrecijsko polje, da odpravi (kolikor je to seveda mogoče) stanje, nastalo s kršitvijo osebnostne pravice. Sodišče je pri izbiri omejeno le z zahtevkom, ki ga postavi tožnik.
V obravnavanem primeru gre za žaljive vrednostne sodbe o tožniku, zato dejstvo, da je tožnik javna osebnost, na višino prisojene odškodnine ne more vplivati.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – primarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
V procesu rehabilitacije so tožniku svetovali kolesarstvo, vendar to ne pomeni, da tožnik ne trpi duševnih bolečin zaradi poškodbe kolena, saj so njegove zmožnosti kolesarjenja zagotovo bistveno zmanjšane kot pred škodnim dogodkom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077768
ZFPPIPP člen 444.
sprememba roka izpolnitve – podaljšanje pogodbenega roka – ustni dogovori – izbris tožeče stranke iz sodnega registra
Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe. V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.
poslovni prostor – zamenjava ključavnic - motenje posesti – posest – tek rokov – subjektivni rok – običajna skrbnost
Tožnici glede na javno dostopne podatke ni mogla ostati neznana lastninska in poslovodstvena struktura tretje toženke, zato je bilo dovolj že, da je bila tožnica seznanjena s tem, da tretja toženka šteje lokal za svojo last. Lastnik stvari je namreč praviloma tudi njen posestnik, če že ne neposredni, pa vsaj posredni posestnik. Zadošča, da mu je stvar dostopna in da lahko izvaja svojo dejansko oblast nad njo.
Subjektivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe res začne teči takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
Če so po mišljenju toženca po sklenitvi pogodb nastale okoliščine, ki otežujejo njihovo izpolnitev in bi bilo neupravičeno ohraniti ju v veljavi takšni kot sta, bi moral toženec zaradi spremenjenih okoliščin zahtevati razvezo pogodb.
Plačilna nesposobnost ne predstavlja nezmožnosti izpolnitve.
zavrnitev dokazov - razlog za zavrnitev dokaza – obrazložitev - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče sicer lahko zavrne izvedbo posameznih dokazov, vendar mora zavrnitev ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru krši pravico stranke do izjave, ki je vsebovana v pravici do kontradiktornega postopka. Ker sodišče prve stopnje v sodbi ni obrazložilo razloga za zavrnitev dokaza z navedeno pričo oziroma je ta razlog navedlo le pavšalno, je tožeči stranki odvzelo možnost do izjave.
Dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, je v delu, v katerem je dogovorjena nižja odpravnina od pripadajoče po 109. členu ZDR, da imata stranki urejene medsebojne obveznosti iz naslova odpravnine in drugih pravic iz delovnega razmerja in da tožnik nima do tožene stranke nikakršnih zahtevkov več iz kakršnegakoli razloga, oziroma v katerem je določena „sankcija“ za primer, če bo višjo odpravnino kljub dogovoru uveljavljal, kot je razvidno iz sporazuma (da je sporazum tajne narave in sta ga zato obe stranki zavezani varovati kot skrivnosti, vrnitev že izplačane nižje odpravnine z obrestmi, povrnitev vseh stroškov sodnih in drugih postopkov delodajalca, plačilo odškodnine), v nasprotju z zakonskimi predpisi in moralnimi načeli in je zato ničen.
Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati delu odpravnine, ki bi mu pripadala skladno z ZDR.
SZ-1 člen 48, 50. SPZ člen 188. OZ člen 270, 280. ZPP člen 318.
upravnik večstanovanjske hiše – pooblastila upravnika – sprejem zavarovalnine - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve – sklepčnost tožbe
Iz zakona izhajajoča pooblastila upravnika vključujejo pooblastilo za sprejem zavarovalnine, upravičenci katere so solastniki skupnih delov in naprav večstanovanjske hiše ter lastniki etažnih enot.
vknjižba lastninske pravice – začetek stečajnega postopka – overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
V obravnavani zadevi je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po dnevu začetka stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom, vendar pa pritožba utemeljeno opozarja na določbo 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, ki določa, da začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbe drugih pravic (torej tudi lastninske pravice), na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, če je bil podpis na dovolilu overjen pred dnem začetka stečajnega postopka.
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 44, 44/3, 55, 55/1, 55/1-8, 62, 62/3, 62/4.
izvršilni naslov – pravnomočnost dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – res iudicata – zakonske zamudne obresti
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je postal pravnomočen, s čimer je postala pravnomočna tudi odločitev o tem, da je toženec tožniku dolžan plačati (poleg glavnice) tudi zakonske zamudne obresti od terjatve. Tožnik tako že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko predlaga (ponovno) izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti. Ker v obravnavanem postopku tožnik zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti, s tem zahteva, da se tožencu ponovno naloži plačilo terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.
Tožnica je obstoj dogovora zatrjevala v tožbi in prav na to dejstvo opirala svoj zahtevek. Zato je bilo njeno dokazno breme (procesna obveznost), da obstoj takega pogodbenega določila tudi dokaže (materialnopravno podlago vtoževane obveznosti), še posebej ker sta toženca obstoj takega dogovora negirala (izrecno).