Tožnik je utrpel zlom notranjega desnega gležnja s premikom odlomkov. Res se mu je zdravljenje te poškodbe kompliciralo zaradi kompleksno regionalnega bolečinskega sindroma (Sudeckov sindrom) ter še kroničnega limfendona kar vse mu je povzročilo tudi težave na psihičnem področju, vendar pa je prisojena odškodnina v višini 99.000,00 EUR, ki predstavlja 101 povprečnih plač v času sojenja, previsoka. Primerna odškodnina je 67.000,00 EUR.
ZVEtL člen 3, 6, 14, 22. ZUN člen 76c, 76c/1, 76c/3, 76c/4.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVETL – namen postopka – upravičen predlagatelj – dovoljenost predloga – priposestvovanje – ničnost prodajne pogodbe – veljavni pravni naslov
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe ali morebitni naknadni legalizaciji nedovoljenega posega.
Z zatrjevanim priposestvovanjem ni mogoče nadomestiti celotne (manjkajoče) verige pravnih naslovov od zemljiškoknjižnega lastnika do vključno predlagatelja. Predlagatelj mora v vsakem primeru obvezno razpolagati s pravnim naslovom, ki izkazuje prehod upravičenja nanj od njegovega neposrednega pravnega prednika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068908
OZ člen 178, 179, 179/2. ZPP člen 2, 2/1, 154, 154/3.
kršitev osebnostne pravice –razžalitev dobrega imena in časti – kršitev preko medijev – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka – preklic izjave – javno opravičilo – denarna odškodnina – višina odškodnine – vezanost na zahtevek – zaslišanje strank
Sankcije, ki jih za primer podane kršitve osebnostnih pravic predvideva 178. člen OZ, se ne izključujejo. Zakonodajalčevo pooblastilo sodišču, da izbere primerno sankcijo (ali jih po potrebi kumulira), kadar pride do nedopustnega posega v osebnostno pravico, ni omejeno. OZ le primeroma našteva nekatere od sankcij, ki jih sodišče lahko izreče (objava sodbe ali popravka, preklic izjave), sicer pa v nadaljevanju zakonskega besedila z zapisom „ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino“ sodišču podeljuje široko diskrecijsko polje, da odpravi (kolikor je to seveda mogoče) stanje, nastalo s kršitvijo osebnostne pravice. Sodišče je pri izbiri omejeno le z zahtevkom, ki ga postavi tožnik.
V obravnavanem primeru gre za žaljive vrednostne sodbe o tožniku, zato dejstvo, da je tožnik javna osebnost, na višino prisojene odškodnine ne more vplivati.
predznamba - podpis prodajalke na prodajni pogodbi ni overjen - odobritev upravnega organa - plačilo davka
Ob predlogu za predznambo na podlagi listine, na kateri podpis še ni overjen, (ne)plačilo davkov oziroma (ne)odobritev pristojnega organa ne more biti ovira za dovolitev vpisa.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soprispevek oškodovanca – vmesna sodba
Tako tožnik kot toženec sta v obravnavanem primeru kršila določila ZVCP-1 glede varne vožnje (pravil o defenzivni – neagresivni - vožnji v naselju) ter sta s tem (so)prispevala (sta sokriva) za nastalo škodo (tožniku). Sodišče prve stopnje je pri izpodbijani odločitvi preveliko težo dalo tožnikovi nepazljivi in prehitri (agresivni) vožnji, premajhno pa toženčevi nepozornosti pri zavijanju v križišču v levo (in presoji ali lahko to varno stori za druge udeležence v prometu, vključno s tistimi, ki vozijo za njim). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano vmesno sodbo spremenilo tako, da je zahtevek tožnika po podlagi utemeljen v višini 30%.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – stiki – preživnina – preživet čas pri preživninskem zavezancu - potrebe otrok – stroški izvedenca
Če otrok veliko časa prebije pri preživninskem zavezancu, je preživnina zato sorazmerno nižja.
Izvedba dokaza z izvedencem je bila potrebna zaradi ugotovitve, kakšna odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo ter o stikih je v največjo korist otrok, kar je bilo zato tudi v interesu obeh pravdnih strank, zato vsaka stranka krije polovico stroškov za izvedbo tega dokaza.
Zmanjševanje tožbenega zahtevka, do katerega je prišlo v tem individualnem delovnem sporu, v katerem je tožnik od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine, je bilo posledica bodisi delnih plačil s strani tožene stranke bodisi delnih pripoznav tožbenega zahtevka z njene strani, zato je potrebno šteti, da je tožnik v tem delu zahtevka (torej za umaknjeni del tožbe oziroma za delno pripoznavo tožbenega zahtevka) uspel.
pogodba o operativnem leasingu – neizpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – razdor pogodbe - povračilo škode - pozitivni pogodbeni interes – compensatio lucri cum damno – potebna skrbnost
Tožena stranka je ugovarjala, da tožeča stranka vozil, ki so bila predmet najema po pogodbah o operativnem leasingu, ni prodala z ustrezno skrbnostjo. Odločilno dejansko vprašanje za utemeljitev tovrstnega ugovora ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju pogodbe, temveč, ali je tožeča stranka ravnala s potrebno skrbnostjo pri zagotoviti vnovčenja premeta leasinga.
ZFPPIPP člen 58, 58/2, 231, 231-3, 239, 239/5, 269. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna procesna legitimacija upnika – ovira za odločanje – pravni interes – pravica do sodnega varstva – trditveno in dokazno breme – obstoj terjatve – pravica do izjave
Upravičen predlagatelj je tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (npr., ker je poplačana ali npr., ker je v pravdnem postopku pravnomočno zavrnjen zahtevek za njeno plačilo), navedeno predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Sodišče v podlago svoje odločitve ne sme sprejeti nobenega dejstva, ki ga stranka ni zatrjevala.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - pravnomočnost odločbe - zavezanec iz inšpekcijske odločbe
Pravilno pritožba opozarja, da nasprotni udeleženec v postopku gradbene inšpekcije sploh ni bil udeležen kot stranka. Odločba se torej nanj ne nanaša (in zoper njega ne učinkuje), zato niso izpolnjeni pogoji za vpis iz druge alineje 150. člena ZZK-1.
Tožnica je obstoj dogovora zatrjevala v tožbi in prav na to dejstvo opirala svoj zahtevek. Zato je bilo njeno dokazno breme (procesna obveznost), da obstoj takega pogodbenega določila tudi dokaže (materialnopravno podlago vtoževane obveznosti), še posebej ker sta toženca obstoj takega dogovora negirala (izrecno).
Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od objektivno negotovega bodočega dejstva. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Negotovo dejstvo v obravnavnem primeru, od katerega uresničitve je odvisna veljavnost pogodbe, sklenjene med strankama, je prenehanje članstva tožene stranke v tožeči stranki. Toženi stranki je članstvo prenehalo z dnem, ko je zapustila prostore tožeče stranke in tedaj je med pravdnima strankama sklenjena pogodba prenehala veljati in hkrati so prenehale medsebojne pravice in obveznosti.
Tožeča stranka je s tem, ko je svoje sedaj vtoževane storitve opravila v času, ko je med pravdnima strankam nesporno dogovorjeno, da bo tožena stranka zapustila prostore tožeče stranke na podlagi odpovedi najemnega razmerja dne 29.7.2008 in da bo primopredaja opravljena 29.8.2009 in ko je ta dejansko bila opravljena 3.9.2008, nase sprejela riziko, da storitve, ki jih bo opravila za toženo stranko po odpovedi najema, opravlja brez pravne podlage in da jih zaradi tega ne bo mogla uspešno dobiti poplačane od tožene stranke.
Ker je tožeča stranka storitve opravila brez pravne podlage, saj jih je nedvomno opravila znatno po odpovedi najemnega razmerja s strani tožene stranke ali pa celo že po primopredaji poslovnih prostorov, plačila ne more uspešno terjati od tožene stranke.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/3, 72/5, 72/6, 77, 82, 205, 205/1, 205/1-1. SPZ člen 32. ZZZDR člen 200.
posest – motenje posesti – izločitev sodnika – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer – poslovna sposobnost – prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Izločiti je mogoče samo posameznega sodnika ali več sodnikov, ne pa sodišča.
Tožnika je v ponovljenem postopku zastopal CSD Domžale, zato tožnikove procesne pravice niso bile kršene, čeprav sam ni bil povabljen na glavno obravnavo. Zadošča namreč, da je na naroku sodeloval njegov začasni zastopnik.
Tožnica je prispevala 30 %, vse tri toženke skupaj pa 70 % k nastanku škode. Odločilni vzrok za tožničino zastrupitev je treba iskati v protipravnem ravnanju in opustitvah toženk. Tako prva toženka ni izvedla predpisane meritve emisij dimnih plinov, niti ni zagotovila ustreznega čiščenja dimnih naprav, medtem ko drugi dve toženki nista poskrbeli za strokovno pravilno izvedbo gradbeno adaptacijskih del v njunem stanovanju. Res je bila premalo skrbna tudi tožnica, ker ni poskrbela za redni vsakoletni servis svoje plinske peči, s čimer bi po mnenju izvedenca morebiti lahko preprečila škodo, vendar je sodišče prve stopnje ugotovljenim kršitvam na strani toženk upravičeno pripisalo večjo težo, še posebej ker se od prve toženke pri opravljanju njene dejavnosti pričakuje profesionalna skrbnost, izvajalca del, ki je opravljal adaptacijo po naročilu druge in tretje toženke, pa je pooblaščeni koncesionar za plinske peči vnaprej opozoril na potek dimne tuljave in nevarnost njenega poškodovanja.
Tožničin primer sodi med zelo lahke škodne primere, za katere se v sodni praksi prisojajo odškodnine v višini približno dveh povprečnih mesečnih plač.
Za zaznambo hipotekarne tožbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: predhodno mora biti že vknjižena hipoteka, v zvezi s to hipoteko mora biti pri sodišču vložena tožba na realizacijo poplačila iz te hipoteke, tožba mora biti vložena zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, tožnik mora biti oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik hipoteke.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv vzrok – prepozna izdaja in vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči
Vzrok je opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko prepiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Toženki zaradi nepravočasnega delovanja službe za BPP ni mogoče očitati krivde za zamudo pri vložitvi pritožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov očitala, da je v nočni izmeni neupravičeno zaustavil stroj, ki ga je ponovno vključil šele ob pričetku naslednje dopoldanske izmene. Kršitve, ki se tožniku očitajo, so posledica njegovega bolezenskega stanja (hude depresivne motnje), zato ni mogoče zaključiti, da je ravnal krivdno. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zato ni zakonita.
Tožena stranka je dokazala, da je tožniku šest obrokov variabilnega dela plače že obračunala in izplačala, zato tožnik ni upravičen še do ponovnega obračuna ter izplačila teh šestih obrokov variabilnega dela plače, ki jo je že prejel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0077325
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 437. OZ člen 569. ZPotK člen 1, 2, 2/2, 7, 18, 21.
posojilna pogodba – verodostojna listina – sklep o izvršbi – potrošniški kredit - razlaga pogodbe – stroški, ki niso skupni stroški kredita - zastopanje - prenehanje pooblastilnega razmerja – preklic pooblastila
Zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi ni bilo, ker kreditna pogodba ni verodostojna listina.
Upoštevajoč, da je med pravdnima strankama sklenjena pogodba (kreditna, posojilna) povsem jasna, enostavna in razumljiva, se pritožbene trditve o neupoštevanju določb ZPotK pokažejo kot povsem neutemeljene, vključno s trditvami, da stroški obdelave v višini 150,00 EUR in rizičnega sklada v višini 250,00 EUR ne bi smeli biti izvzeti pri izračunu skupnih stroškov, saj to zakon v 18. členu omogoča.