prosto urejanje obligacijskih razmerij – ara – predpogodba – glavna pogodba – odgovornost zaradi opustitve obvestila – sodelovalna dolžnost – poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost za pogajanja
Z ozirom na to, da sta pogodbeni stranki načeloma avtonomni pri urejanju medsebojnega obligacijskega razmerja tako, da sami določita pravna pravila (konkretni in posamični pravni akt), ki ju v tem razmerju zavezujejo, je pogodba primarni vir za presojanje medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank.
Pravna posledica vrniteve dvojne are, ki se zahteva s tožbo, se lahko uveljavi že, v kolikor je tožena stranka odgovorna za neizpolnitev obveznosti iz glavne pogodbe (pridobitev projektne dokumentacije in parcelacija), zato, ko sicer ni odveč dodati, da je dogovor o ari veljaven tudi ob sklenitvi predpogodbe, o tem, ali predpogodba kot del spornega pogodbenega dogovora med pravdnima strankama sploh ustvarja pravne učinke, kot tudi o tem, da končni rok za izgradnjo stanovanjske hiše ob razvezi spornega pravnega posla še ni bil ogrožen, niti ni potrebno razpravljati.
Tožena stranka je bila kot izvajalka gradbenega projekta tista, ki je bila po tem, ko je tožeča stranka že izpolnila svojo sodelovalno dolžnost, v primeru potrebe po dodatnih podatkih oziroma pojasnilih v zvezi z izdelavo projektne dokumentacije dolžna vzpostaviti stik s tožečo stranko kot z naročnikom in plačnikom dogovorjenih del. Določilo 245. člena OZ pogodbeno stranko obvezuje, da drugega pogodbenika obvesti o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – razlogi o odločilnih dejstvih – dobra vera – dolžna skrbnost – profesionalna skrbnost – kredit zavarovan s cesijo terjatev
Poslovnim subjektom v primeru insolventnosti njihovega poslovnega partnerja ni mogoče avtomatično očitati, da bi za insolventnost enostavno morali vedeti v okviru dolžne skrbnosti pri poslovanju. Dolžna skrbnost se presoja v okviru konkretnih okoliščin posameznega primera.
Sklenitev pogodbe za kredite, s katerimi se pokrivajo stare obveznosti, sama zase še ne kaže na insolventnost. Drugače pa bi lahko bilo, če vključno z refinanciranjem zapadlih obveznosti pride tudi do drugačnega zavarovanja, zaradi katerega upnik pridobi ločitveno pravico in s tem ugodnejše pogoje za svoje poplačilo. Takšno ravnanje lahko vzbudi dvome, nanašajoče se na ekonomsko finančno stanje dolžnika. Toda če se dvomi, upoštevajoč vse druge okoliščine primera, izkažejo za neutemeljene, subjektivni element izpodbijanja ni podan.
Izvršitveno dejanje poslovne goljufije je mogoče storiti tako ob sklepanju posla, kakor tudi kasneje ob njegovem izvajanju tudi s tem, da storilec poslovni stranki prikriva, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
Narava pravnih poslov in odnosov storilcem kaznivega dejanja poslovne goljufije načeloma ne nalaga dolžnosti, da bi pogodbene partnerje obveščali o finančnem in bilančnem stanju svoje gospodarske družbe, razen, če posamezni gospodarski partner tega izrecno ne zahteva. Vendar je na utemeljenost očitka obtožencu o preslepitvi predstavnika oškodovane družbe tudi s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene sklepalo na podlagi izvedenih personalnih in listinskih dokazov in mnenja izvedenke finančne stroke iz česar je ugotovilo, da obtoženčeva družba ob prevzemu obveznosti do obeh v predmetni zadevi oškodovanih družb, le-teh ni bila sposobna poravnati, to ugotovitev pa je povezalo z izpovedbo predstavnika oškodovane družbe o tem, da je obtoženec stalno obljubljal plačilo računov in zaključilo, da je naveden očitek obtožencu utemeljen. Na taki podlagi utemeljenemu zaključku sodišča prve stopnje pa ni moč odreči razumnosti. Kolikor bi obtoženec med ugotovljenim dlje časa trajajočim poslovnim sodelovanjem nasprotno ugotovljenem stalnem zagotavljanju, da bodo že zapadle obveznosti poravnane, predstavnika družbe Z. seznanil s slabo finančno situacijo družbe H. d.o.o. oziroma nezmožnostjo plačila, je logično razumljivo, da ta na nadaljnje dobave gradbenega materiala, za katere bi naprej vedel, da ne bodo plačane, vsekakor ne bi pristal.
ZN člen 3, 4, 43, 43/1, 43/1-4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a.
zadolžnica v obliki notarskega zapisa - zgolj dokaz o tem, da obveznost obstoji, ne pravni posel - nima lastnosti izvršilnega naslova
Zadolžnica je le listina z izjavo, da dolg obstoji in služi samo v dokazne namene, s katero dolžnik potrjuje (priznava, ne pa pripoznava kot pri pripoznavi) svojo obveznost do upnika. Z zadolžnico obveznost ne nastane, je le dokaz o tem, da obveznost obstoji, zato zadolžnica tudi ni pravni posel. Ker pa so v obliki notarskega zapisa lahko sklenjeni le pravni posli (4. točka prvega odstavka 43. člena ZN), glede v katerih določene obveznosti nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, je dovoljeno skleniti poravnavo (4. člen ZN), in ker v obravnavanem primeru notarski zapis pravnega posla, ki je podlaga zadolžnici, ne vsebuje, takšnemu notarskemu zapisu ni moč priznati lastnosti notarskega zapisa in posledično lastnosti izvršilnega naslova.
umik pritožbe – odvetniški stroški – potrebni stroški – prihod odvetnika iz drugega kraja – stroški udeležbe zastopnika stranke
Stroški prihoda odvetnika iz Radovljice niso bili potrebni. V Ljubljani je namreč dovolj odvetnikov, tako da je kot potrebne možno oceniti le stroške, ki bi jih povzročilo zastopanje odvetnika iz Ljubljane.
Ob dejstvu, da je tožečo stranko zastopal odvetnik, ki je pravni strokovnjak in se je tudi udeleževal narokov za glavno obravnavo, ni mogoče zaključiti, da bi bili za potek in izid postopka stroški udeležbe zastopnika tožeče stranke kakorkoli potrebni.
Verjetno je izkazano, da je najemna pogodba med tožečo stranko in R. d.o.o. prenehala najkasneje zaradi odpovedi stečajnega upravitelja R. d.o.o. - v stečaju, s tem pa je tudi verjetno izkazano, da je prenehala tudi podnajemna pogodba med R. d.o.o. kot najemodajalcem in toženo stranko kot podnajemnikom. Noben predpis, še posebej pa ne ZFPPIPP, pa ne določa, da bi se v takem primeru najemna pogodba prenesla na podnajemnika.
S tem ko stranka izpodbija poslovni odnos, ki je lahko podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, lahko uveljavlja tudi dejstvo, da listina, ki naj bi bila podlaga za izdajo sklepa, sploh ne predstavlja verodostojne listine. Pri tem se bo dejstvo, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi verodostojne listine, lahko preverjalo šele v pravdnem postopku, kar pa pomeni, da ga je treba preveriti tudi v primeru, da tožeča stranka kot upnik predlaga izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo.
S tem, ko je tožena stranka verjetno izkazala, da bo verjetno sklep o izvršbi v naložitvenem delu razveljavljen, prav tako je tudi izkazala, da ne obstaja tak obligacijski odnos med strankama, ki bi temeljil na kaki listini, je izkazala, da niso izpolnjene predpostavke za izdajo predhodne odredbe.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077752
ZIZ člen 3, 34, 34/1, 34/2, 257, 257/1. OZ člen 287.
predhodna odredba – več sredstev zavarovanja – delni umik tožbe – delno plačilo – prenehanje terjatve – vračunavanje plačil – objektivna nevarnost – finančno stanje – standard obrazloženosti sklepa
Standard obrazloženosti sklepa o zavarovanju je nižji, kot pa standard obrazloženosti sklepa o ugovoru, ko postopek že postane kontradiktoren in sodišče presodi argumente obeh strank.
Lahko se zavaruje le terjatev, ki jo tožeča stranka dejansko vtožuje, in to samo po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine; v primeru, da je po izdaji neizvršljive sodne odločbe (v tem primeru sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine) prišlo do delnega umika tožbe, je to treba upoštevati tudi pri zavarovanju. Prav tako je treba v primeru, da dolžnik verjetno izkaže, da terjatev v določenem delu ne obstaja več, ker je prenehala, pri zavarovanju upoštevati tudi to.
Tožena stranka, ki nasprotuje več sredstvom zavarovanja, je tista, ki bi morala izkazati, da bi bilo z manj sredstvi zadoščeno namenu zavarovanja.
Vsebina poravnave se v postopku lahko upošteva, zato se nanjo tožeča stranka utemeljeno sklicuje. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.
potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu – procesna predpostavka za vložitev izrednega pravnega sredstva
Pravica do izrednih pravnih sredstev v pravdnem postopku po Ustavi RS ni človekova pravica, ker pravica do sodnega varstva ne zajema tudi pravice do izrednih pravnih sredstev, zaradi česar tudi do kršitve navedenih ustavnih določb z določbami 86. člena ZPP ne more priti.
Tožnik ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu oziroma je sodišču kasneje sporočil, da navedenega izpita nima. Zaradi navedenega skladno s 86. členom ZPP izrednih pravnih sredstev ne more vlagati sam. Ker pa revizije in tožbe za razveljavitev sodne poravnave ni vložil niti po pooblaščencu, ki je odvetnik, je prvostopenjsko sodišče revizijo in tožbo za razveljavitev sodne poravnave na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP pravilno zavrglo.
V skladu z določbo 132. člena ZZK-1, ki opredeljuje krog udeležencev zemljiškoknjižnega postopka, sama vročitev sklepa o vpisu še ne pomeni, da je oseba s tem pridobila status udeleženca. Ker predlagatelj ni pravočasno predlagal vknjižbe v vrstnem redu zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ni izkazal, da bi bile z izbrisom te zaznambe prizadete njegove pravice oziroma podan njegov pravni interes.
ZIZ člen 196, 197, 197/1, 198, 235, 236. SPZ člen 6, 70, 70/5.
poplačilo upnikov – prednost pri poplačilu – vrstni red drugih terjatev – razdelitev solastnine – razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov – izvršba za izterjavo denarne terjatve solastnikov od prevzemnika stvari – sklep o delitvi solastnine kot izvršilni naslov
V primeru sklepa o delitvi solastnine z izplačilom solastnikov solastnina preneha že s pravnomočnostjo sklepa samega, ko eden od solastnikov postane izključni lastnik stvari, preostali solastniki pa pridobijo s sklepom denarno terjatev do prevzemnika, ki jim je dolžan izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, skupaj z obrestmi. V primeru izvršbe za izterjavo njihovih denarnih terjatev imajo ti preostali solastniki na voljo vsa izvršilna sredstva, kot jih pozna ZIZ za poplačilo denarne terjatve. Kateri upniki se v postopku poplačila denarnih terjatev poplačajo iz kupnine od prodane nepremičnine in vrstni red poplačila teh upnikov pri nepremičninski izvršbi pa ureja ZIZ v 196., 197. in 198. členu.
Iz bilance stanja za leto 2011 izhaja, da so kratkoročna sredstva precej višja od kratkoročnih obveznosti, vrednost kratkoročnega koeficienta, ki znaša 3,6, pa izkazuje, da se ne nahaja v likvidnostnih težavah. Velja namreč, da je nelikvidnost podana, če je vrednost kratkoročnega koeficienta manjša od 1,5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Če je ugotovljen obstoj prostih delovnih mest v času odpovedi, za katere se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in če tožena stranka tožniku ni ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku nezakonita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026852
KZ-1 člen 115, 115/1, 29, 29/3, 70a, 117, 49, 49/2.
kaznivo dejanje uboja - bistveno zmanjšana prištevnost - priznanje krivde - uboj na mah - zaporna kazen - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - višina izrečene kazni
V obravnavani kazenski zadevi je šlo za konfliktno situacijo v družini (ni bila prva), ki je ni mogoče opredeliti kot napad, žalitev in močno razdraženost obdolženega, saj siceršnje ravnanje oškodovanca in sicer naganjanje obdolženega od hiše in prerivanje z njim pri normalno občutljivem človeku ne bi bilo sposobno izzvati reakcije, kot jo je pokazal obdolženi, ko je segel po kovinskih škarjah in z njimi vbadal v vitalne predele oškodovanca tako dolgo, da se je ta zgrudil, poškodbe pa so bile tako hude, daje zaradi krvavitev notranjih organov na kraju umrl.
Zato je obdolženčevo agresivno ravnanje, povezano s številčnostjo in silovitostjo vbodov (14 vbodov skozi medreberno mišičje, levo prsno votlino, skozi osrčnik in srce v trebušno prepono in jetra) pripisati njegovim subjektivnim lastnostim in stanju v času kaznivega dejanja (iz ugotovitve izvedenca, ki ga povzema pritožba, izhaja, da je obdolženi odreagiral skladno s svojo osebnostno motnjo (impulzivno) in osebnostno spremenjenostjo kot posledico kronične duševne motnje, torej s heteroagresivnim vedenje in dejanjem). To pa potrjuje, da je sodišče prve stopnje obdolženemu očitano kaznivo dejanje, za katerega ga je spoznalo za krivega, pravilno pravno opredelilo.
Sodišče sploh ni preizkusilo predloženih potrdil o plačilih in ne trditev tožeče stranke, ki je pojasnjevala, katera plačila je štela za plačilo najemnin in ne trditev tožene stranke o celotnem poplačilu najemnin glede na drugi odstavek 287. člena OZ, ki določa, da dolžnik sme ob plačilu navesti, katero od več istovrstnih obveznosti plačuje in tedaj je upnik na to vezan in nima zoper to ugovorov.
Vsa ta dejstva pa so pravno odločilna, ker je tožena stranka bila v obligacijskem razmerju s tožečo stranko ne le na podlagi sklenjene najemne pogodbe, temveč tudi na podlagi prodajne pogodbe, v sporni zadevi pa so vtoževane zgolj najemnine in glede najemnin je tožena stranka zatrjevala, da jih je v celoti plačala (vključno z najemnino za avgust 2009 in ji potem po dogovoru s tožečo stranko ne bi bilo potrebno plačati septembrske najemnine).
ZSKDČEU člen 7, 7/1, 7/1-9, 22, 22/7, 23, 23/2, 23/6, 23/7. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/2. URS člen 22.
evropski nalog za prijetje in predajo – izročitev zahtevane osebe – pripor - predlog za podaljšanje pripora s strani preiskovalnega sodnika
Pripor zahtevani osebi lahko podaljša senat tudi, v kolikor predlog poda preiskovalni sodnik in ne državni tožilec. Vloga državnega tožilstva RS je v postopku izročitve zahtevane osebe na podlagi ZSKDČEU, da ščiti interese zaprošene države in je zato njegova vloga kot organa pregona omejena. Predlog za podaljšanje pripora, ki ga poda preiskovalni sodnik ni v nasprotju z Ustavo RS, saj tudi ZKP pozna izjeme, da se pripor podaljša brez predloga ODT.
ZPP člen 157. ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – povod za pravdo – predpravdni poziv na izpolnitev zahtevka s strani stečajnega dolžnika – stroški pravdnega postopka
Šteje se, da je tožena stranka podala povod za tožbo takrat, kadar tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, neoziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.
Tožena stranka o zahtevku pred pravdo ni bila obveščena, zato ji ni mogoče „očitati“, da se je slednjemu upirala in je bila zato potrebna vložitev izpodbojne tožbe po 275. členu ZFPPIPP.
Iz določbe četrtega odstavka 14. člena ZOdvT je razbrati, da zakon izenačuje predčasni zaključek postopka s prenehanjem pooblastila. Po navedeni določbi sicer praviloma velja, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. Za tak primer pa zakon izrecno določa drugače: v 1. točki tar. št. 3101 je predvideno znižanje nagrade s tem, da se količnik iz 1,3 zniža na 0,82.
pridržna pravica - nastanek - obstoj obligacijskega razmerja
Tožena stranka nima pridržne pravice nasproti tožeči stranki. Četudi ima v rokah njene stvari, pa zoper njo nima veljavne zapadle terjatve. Zapadla terjatev oziroma obstoj veljavnega obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom pa je nujna predpostavka za nastanek pridržne pravice.