ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/3. ZPP člen 7, 212, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – popolna vloga – izjava o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme – strokovni sodelavec
V primeru, kadar stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodne takse, predloži v ta namen izjavo o premoženjskem stanju in je izjava o premoženjskem stanju pravilno izpolnjena, jo sodišče lahko presoja po vsebini in o njej tudi odloči, saj je vloga popolna.
oprostitev plačila sodne takse – prisilna poravnava – redni posli v zvezi z opravljanjem dejavnosti
Med redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti sodi tudi izterjava vseh dolžnikovih terjatev in stroškov v zvezi z izterjavo, v tej zadevi torej vložitev tožbe in plačilo sodne takse za tožbo.
Verjetno je izkazano, da je najemna pogodba med tožečo stranko in R. d.o.o. prenehala najkasneje zaradi odpovedi stečajnega upravitelja R. d.o.o. - v stečaju, s tem pa je tudi verjetno izkazano, da je prenehala tudi podnajemna pogodba med R. d.o.o. kot najemodajalcem in toženo stranko kot podnajemnikom. Noben predpis, še posebej pa ne ZFPPIPP, pa ne določa, da bi se v takem primeru najemna pogodba prenesla na podnajemnika.
S tem ko stranka izpodbija poslovni odnos, ki je lahko podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, lahko uveljavlja tudi dejstvo, da listina, ki naj bi bila podlaga za izdajo sklepa, sploh ne predstavlja verodostojne listine. Pri tem se bo dejstvo, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi verodostojne listine, lahko preverjalo šele v pravdnem postopku, kar pa pomeni, da ga je treba preveriti tudi v primeru, da tožeča stranka kot upnik predlaga izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo.
S tem, ko je tožena stranka verjetno izkazala, da bo verjetno sklep o izvršbi v naložitvenem delu razveljavljen, prav tako je tudi izkazala, da ne obstaja tak obligacijski odnos med strankama, ki bi temeljil na kaki listini, je izkazala, da niso izpolnjene predpostavke za izdajo predhodne odredbe.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077752
ZIZ člen 3, 34, 34/1, 34/2, 257, 257/1. OZ člen 287.
predhodna odredba – več sredstev zavarovanja – delni umik tožbe – delno plačilo – prenehanje terjatve – vračunavanje plačil – objektivna nevarnost – finančno stanje – standard obrazloženosti sklepa
Standard obrazloženosti sklepa o zavarovanju je nižji, kot pa standard obrazloženosti sklepa o ugovoru, ko postopek že postane kontradiktoren in sodišče presodi argumente obeh strank.
Lahko se zavaruje le terjatev, ki jo tožeča stranka dejansko vtožuje, in to samo po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine; v primeru, da je po izdaji neizvršljive sodne odločbe (v tem primeru sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine) prišlo do delnega umika tožbe, je to treba upoštevati tudi pri zavarovanju. Prav tako je treba v primeru, da dolžnik verjetno izkaže, da terjatev v določenem delu ne obstaja več, ker je prenehala, pri zavarovanju upoštevati tudi to.
Tožena stranka, ki nasprotuje več sredstvom zavarovanja, je tista, ki bi morala izkazati, da bi bilo z manj sredstvi zadoščeno namenu zavarovanja.
prosto urejanje obligacijskih razmerij – ara – predpogodba – glavna pogodba – odgovornost zaradi opustitve obvestila – sodelovalna dolžnost – poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost za pogajanja
Z ozirom na to, da sta pogodbeni stranki načeloma avtonomni pri urejanju medsebojnega obligacijskega razmerja tako, da sami določita pravna pravila (konkretni in posamični pravni akt), ki ju v tem razmerju zavezujejo, je pogodba primarni vir za presojanje medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank.
Pravna posledica vrniteve dvojne are, ki se zahteva s tožbo, se lahko uveljavi že, v kolikor je tožena stranka odgovorna za neizpolnitev obveznosti iz glavne pogodbe (pridobitev projektne dokumentacije in parcelacija), zato, ko sicer ni odveč dodati, da je dogovor o ari veljaven tudi ob sklenitvi predpogodbe, o tem, ali predpogodba kot del spornega pogodbenega dogovora med pravdnima strankama sploh ustvarja pravne učinke, kot tudi o tem, da končni rok za izgradnjo stanovanjske hiše ob razvezi spornega pravnega posla še ni bil ogrožen, niti ni potrebno razpravljati.
Tožena stranka je bila kot izvajalka gradbenega projekta tista, ki je bila po tem, ko je tožeča stranka že izpolnila svojo sodelovalno dolžnost, v primeru potrebe po dodatnih podatkih oziroma pojasnilih v zvezi z izdelavo projektne dokumentacije dolžna vzpostaviti stik s tožečo stranko kot z naročnikom in plačnikom dogovorjenih del. Določilo 245. člena OZ pogodbeno stranko obvezuje, da drugega pogodbenika obvesti o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje.
Izvršitveno dejanje poslovne goljufije je mogoče storiti tako ob sklepanju posla, kakor tudi kasneje ob njegovem izvajanju tudi s tem, da storilec poslovni stranki prikriva, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
Narava pravnih poslov in odnosov storilcem kaznivega dejanja poslovne goljufije načeloma ne nalaga dolžnosti, da bi pogodbene partnerje obveščali o finančnem in bilančnem stanju svoje gospodarske družbe, razen, če posamezni gospodarski partner tega izrecno ne zahteva. Vendar je na utemeljenost očitka obtožencu o preslepitvi predstavnika oškodovane družbe tudi s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene sklepalo na podlagi izvedenih personalnih in listinskih dokazov in mnenja izvedenke finančne stroke iz česar je ugotovilo, da obtoženčeva družba ob prevzemu obveznosti do obeh v predmetni zadevi oškodovanih družb, le-teh ni bila sposobna poravnati, to ugotovitev pa je povezalo z izpovedbo predstavnika oškodovane družbe o tem, da je obtoženec stalno obljubljal plačilo računov in zaključilo, da je naveden očitek obtožencu utemeljen. Na taki podlagi utemeljenemu zaključku sodišča prve stopnje pa ni moč odreči razumnosti. Kolikor bi obtoženec med ugotovljenim dlje časa trajajočim poslovnim sodelovanjem nasprotno ugotovljenem stalnem zagotavljanju, da bodo že zapadle obveznosti poravnane, predstavnika družbe Z. seznanil s slabo finančno situacijo družbe H. d.o.o. oziroma nezmožnostjo plačila, je logično razumljivo, da ta na nadaljnje dobave gradbenega materiala, za katere bi naprej vedel, da ne bodo plačane, vsekakor ne bi pristal.
Vsebina poravnave se v postopku lahko upošteva, zato se nanjo tožeča stranka utemeljeno sklicuje. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.
procesne predpostavke – upravičen predlagatelj – notar – pooblastilo za vložitev predloga za vpis
Notar ima zakonsko pooblastilo le za vložitev tistih predlogov za vpis, ki jih po zakonu lahko vloži sam subjekt vpisa. V nasprotnem primeru potrebuje za vložitev predloga za vpis izrecno pooblastilo upravičenega predlagatelja.
V skladu z določbo 132. člena ZZK-1, ki opredeljuje krog udeležencev zemljiškoknjižnega postopka, sama vročitev sklepa o vpisu še ne pomeni, da je oseba s tem pridobila status udeleženca. Ker predlagatelj ni pravočasno predlagal vknjižbe v vrstnem redu zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ni izkazal, da bi bile z izbrisom te zaznambe prizadete njegove pravice oziroma podan njegov pravni interes.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026852
KZ-1 člen 115, 115/1, 29, 29/3, 70a, 117, 49, 49/2.
kaznivo dejanje uboja - bistveno zmanjšana prištevnost - priznanje krivde - uboj na mah - zaporna kazen - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - višina izrečene kazni
V obravnavani kazenski zadevi je šlo za konfliktno situacijo v družini (ni bila prva), ki je ni mogoče opredeliti kot napad, žalitev in močno razdraženost obdolženega, saj siceršnje ravnanje oškodovanca in sicer naganjanje obdolženega od hiše in prerivanje z njim pri normalno občutljivem človeku ne bi bilo sposobno izzvati reakcije, kot jo je pokazal obdolženi, ko je segel po kovinskih škarjah in z njimi vbadal v vitalne predele oškodovanca tako dolgo, da se je ta zgrudil, poškodbe pa so bile tako hude, daje zaradi krvavitev notranjih organov na kraju umrl.
Zato je obdolženčevo agresivno ravnanje, povezano s številčnostjo in silovitostjo vbodov (14 vbodov skozi medreberno mišičje, levo prsno votlino, skozi osrčnik in srce v trebušno prepono in jetra) pripisati njegovim subjektivnim lastnostim in stanju v času kaznivega dejanja (iz ugotovitve izvedenca, ki ga povzema pritožba, izhaja, da je obdolženi odreagiral skladno s svojo osebnostno motnjo (impulzivno) in osebnostno spremenjenostjo kot posledico kronične duševne motnje, torej s heteroagresivnim vedenje in dejanjem). To pa potrjuje, da je sodišče prve stopnje obdolženemu očitano kaznivo dejanje, za katerega ga je spoznalo za krivega, pravilno pravno opredelilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Če je ugotovljen obstoj prostih delovnih mest v času odpovedi, za katere se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in če tožena stranka tožniku ni ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku nezakonita.
ZIZ člen 196, 197, 197/1, 198, 235, 236. SPZ člen 6, 70, 70/5.
poplačilo upnikov – prednost pri poplačilu – vrstni red drugih terjatev – razdelitev solastnine – razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov – izvršba za izterjavo denarne terjatve solastnikov od prevzemnika stvari – sklep o delitvi solastnine kot izvršilni naslov
V primeru sklepa o delitvi solastnine z izplačilom solastnikov solastnina preneha že s pravnomočnostjo sklepa samega, ko eden od solastnikov postane izključni lastnik stvari, preostali solastniki pa pridobijo s sklepom denarno terjatev do prevzemnika, ki jim je dolžan izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, skupaj z obrestmi. V primeru izvršbe za izterjavo njihovih denarnih terjatev imajo ti preostali solastniki na voljo vsa izvršilna sredstva, kot jih pozna ZIZ za poplačilo denarne terjatve. Kateri upniki se v postopku poplačila denarnih terjatev poplačajo iz kupnine od prodane nepremičnine in vrstni red poplačila teh upnikov pri nepremičninski izvršbi pa ureja ZIZ v 196., 197. in 198. členu.
Iz bilance stanja za leto 2011 izhaja, da so kratkoročna sredstva precej višja od kratkoročnih obveznosti, vrednost kratkoročnega koeficienta, ki znaša 3,6, pa izkazuje, da se ne nahaja v likvidnostnih težavah. Velja namreč, da je nelikvidnost podana, če je vrednost kratkoročnega koeficienta manjša od 1,5.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – prodaja po delih – pripombe na cenitveno poročilo
Sodišče prve stopnje bi se glede na podane pripombe dolžnika in tudi na podlagi določbe 178. člena ZIZ moralo opredeliti do možnosti prodaje nepremičnin po delih ali sklopih delov, ker je možnost za prodajo nepremičnine po delih potrebno upoštevati že v fazi ugotavljanja vrednosti nepremičnine.
povečanje vrednost zapuščine z vlaganji – izločitveni zahtevek
Zahtevka dediča za prednostno izplačilo iz zapuščinske mase oziroma, da se mu nepremičnina prepusti v celoti, on pa ostala dva dediča izplača, ker je s svojimi vlaganji povečal vrednost nepremičnine, ni možno pravno opredeliti kot izločitveni zahtevek v smislu 32. člena ZD.
ZSKDČEU člen 7, 7/1, 7/1-9, 22, 22/7, 23, 23/2, 23/6, 23/7. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/2. URS člen 22.
evropski nalog za prijetje in predajo – izročitev zahtevane osebe – pripor - predlog za podaljšanje pripora s strani preiskovalnega sodnika
Pripor zahtevani osebi lahko podaljša senat tudi, v kolikor predlog poda preiskovalni sodnik in ne državni tožilec. Vloga državnega tožilstva RS je v postopku izročitve zahtevane osebe na podlagi ZSKDČEU, da ščiti interese zaprošene države in je zato njegova vloga kot organa pregona omejena. Predlog za podaljšanje pripora, ki ga poda preiskovalni sodnik ni v nasprotju z Ustavo RS, saj tudi ZKP pozna izjeme, da se pripor podaljša brez predloga ODT.