Sodišče sploh ni preizkusilo predloženih potrdil o plačilih in ne trditev tožeče stranke, ki je pojasnjevala, katera plačila je štela za plačilo najemnin in ne trditev tožene stranke o celotnem poplačilu najemnin glede na drugi odstavek 287. člena OZ, ki določa, da dolžnik sme ob plačilu navesti, katero od več istovrstnih obveznosti plačuje in tedaj je upnik na to vezan in nima zoper to ugovorov.
Vsa ta dejstva pa so pravno odločilna, ker je tožena stranka bila v obligacijskem razmerju s tožečo stranko ne le na podlagi sklenjene najemne pogodbe, temveč tudi na podlagi prodajne pogodbe, v sporni zadevi pa so vtoževane zgolj najemnine in glede najemnin je tožena stranka zatrjevala, da jih je v celoti plačala (vključno z najemnino za avgust 2009 in ji potem po dogovoru s tožečo stranko ne bi bilo potrebno plačati septembrske najemnine).
ZSKDČEU člen 7, 7/1, 7/1-9, 22, 22/7, 23, 23/2, 23/6, 23/7. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/2. URS člen 22.
evropski nalog za prijetje in predajo – izročitev zahtevane osebe – pripor - predlog za podaljšanje pripora s strani preiskovalnega sodnika
Pripor zahtevani osebi lahko podaljša senat tudi, v kolikor predlog poda preiskovalni sodnik in ne državni tožilec. Vloga državnega tožilstva RS je v postopku izročitve zahtevane osebe na podlagi ZSKDČEU, da ščiti interese zaprošene države in je zato njegova vloga kot organa pregona omejena. Predlog za podaljšanje pripora, ki ga poda preiskovalni sodnik ni v nasprotju z Ustavo RS, saj tudi ZKP pozna izjeme, da se pripor podaljša brez predloga ODT.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - groba kršitev cestnoprometnih predpisov - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Teža storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v grobi kršitvi cestnoprometnih predpisov, ko je obdolženec zadel oškodovance na zaznamovanem prehodu za pešce sredi mesta in pri tem vse tri, med njimi dva otroka, hudo telesno poškodoval, tudi po oceni pritožbenega sodišča narekuje izrek stranske kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec.
ZPP člen 157. ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – povod za pravdo – predpravdni poziv na izpolnitev zahtevka s strani stečajnega dolžnika – stroški pravdnega postopka
Šteje se, da je tožena stranka podala povod za tožbo takrat, kadar tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, neoziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.
Tožena stranka o zahtevku pred pravdo ni bila obveščena, zato ji ni mogoče „očitati“, da se je slednjemu upirala in je bila zato potrebna vložitev izpodbojne tožbe po 275. členu ZFPPIPP.
Iz določbe četrtega odstavka 14. člena ZOdvT je razbrati, da zakon izenačuje predčasni zaključek postopka s prenehanjem pooblastila. Po navedeni določbi sicer praviloma velja, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. Za tak primer pa zakon izrecno določa drugače: v 1. točki tar. št. 3101 je predvideno znižanje nagrade s tem, da se količnik iz 1,3 zniža na 0,82.
pridržna pravica - nastanek - obstoj obligacijskega razmerja
Tožena stranka nima pridržne pravice nasproti tožeči stranki. Četudi ima v rokah njene stvari, pa zoper njo nima veljavne zapadle terjatve. Zapadla terjatev oziroma obstoj veljavnega obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom pa je nujna predpostavka za nastanek pridržne pravice.
povečanje vrednost zapuščine z vlaganji – izločitveni zahtevek
Zahtevka dediča za prednostno izplačilo iz zapuščinske mase oziroma, da se mu nepremičnina prepusti v celoti, on pa ostala dva dediča izplača, ker je s svojimi vlaganji povečal vrednost nepremičnine, ni možno pravno opredeliti kot izločitveni zahtevek v smislu 32. člena ZD.
ugovor litispendence – neposredno izvršljiv notarski zapis - menica – ne bis in idem
Ker litispendenca preneha, ko postane sodna odločba pravnomočna in gre od tedaj dalje za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno razsojeno in ker ima izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da obstaja v pravdni zadevi P 883/2011 položaj, ko teče pravda o delu terjatve, ki je med strankama že nesporno ugotovljena v izvršljivem notarskem zapisu in bo tako drugi dolžnik moral kvečjemu v postopku P 833/2011 nasprotovati tistemu delu tožbenega zahtevka, ki temelji na kreditni pogodbi iz razloga, ker je bilo o tem delu terjatve že pravnomočno odločeno. Pravdna zadeva P 883/2011 je namreč posledica razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice), v kateri je bila zajeta tudi terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZFPPIPP člen 300, 313. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - stečaj
ZDSS-1 v 5. odstavku 41. člena določa, da delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Dejstvo, da je tožnik naknadno v skladu s 300. členom ZFPPIPP v povezavi s 313. členom vložil tožbo za ugotovitev obstoja terjatve oziroma predlagal nadaljevanje že začetega pravdnega postopka, na naravo spora ne vpliva, saj je sodišče še naprej obravnavalo zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku. Denarni zahtevki, katerih ugotovitev obstoja je tožnik zahteval, pa so posledice nastopa objektivnega dejstva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Glede na to, da tožnikov tožbeni zahtevek ni bil utemeljen, pravdni stranki sami krijeta svoje stroške postopka (5. odstavek 41. člena ZDSS-1).
Dopolnitev izvedeniškega mnenja bi bila potrebna le v primeru, da bi tožeča stranka naknadno zatrjevala, da je tožnica v nezgodi utrpela hujšo poškodbo rame, kot pa je bila predhodno ugotovljena, takšne trditvene podlage pa ni podala.
Nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
Strošek za izvedenino, četudi je bila tožeča stranka oproščena njenega plačila in je bil založen iz sredstev sodišča, sodi med stroške postopka in je tako predmet odločitve sodišča o stroških postopka v odločbi, s katero je postopek zaključen.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – invalidnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami po odločbi o invalidnosti, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
ZIZ člen 24, 24/1, 58, 58/3, 71, 71/1, 71/2, 71/3. ZN člen 3, 3/2, 43.
prehod terjatve – predlog za odlog izvršbe – objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe – predlog za položitev varščine za odlog izvršbe – prekoračitev navedb pravdnih strank – odločanje preko mej postavljenega zahtevka
Upnik kot materialnopravno napačno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da lahko upnik zahteva varščino samo, kadar gre za odlog izvršbe na podlagi drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pritožba upnika je v tem delu utemeljena, saj sodišče na upnikov predlog za odlog izvršbe postavi pogoj, da dolžnik zagotovi varščino v vseh primerih odloga izvršbe (tako po prvem, kot po drugem odstavku 71. člena ZIZ).
ZPIZ-1 člen 143, 144. Seznam telesnih okvar poglavje III, točka 1, točka 8, točka 9.
invalidnina – telesna okvara
Nobena od tožnikovih zdravstvenih težav (trajne poškodbe pri koncentraciji, izguba ravnotežja in glavobol) ni opredeljena kot razlog za ugotovitev telesne okvare po Seznamu telesnih okvar. Zato tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.
Po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP ima odvetnik v primeru, če mu da stranka pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančno navedla njegove pravice, pravico opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa umakniti tožbo. Po 92. členu ZPP imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Umik tožbe na poravnalnem naroku je bil v skladu s podpisanim pooblastilom. Pooblastilo je prenehalo veljati z naznanilom preklica sodišču šele po poravnalnem naroku, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka zakonit.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 164, 164/3, 167, 175.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – premoženjska škoda – invalid – renta – izguba na dohodku – invalidska upokojitev – materialna škoda
Tožnik je utrpel premoženjsko škodo zaradi posledic delovne nezgode. Zaradi poškodbe pri delu pri delodajalcu je postal invalid III. kategorije, ki mu njegov delodajalec ni mogel zagotoviti drugega dela glede na omejitve, ki izhajajo iz invalidske odločbe, zaradi česar mu je delovno razmerje pri delodajalcu sporazumno in na podlagi soglasja ZPIZ prenehalo, z odločbo ZPIZ mu je bila priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost. Tudi invalidska upokojitev tožnika je posledica invalidnosti, do katere je prišlo zaradi delovne nezgode, ki jo je utrpel pri delodajalcu. Materialna škoda, ki je tožniku nastala, je torej v vzročni zvezi z delovno nezgodo, za katero je odgovoren tožnikov bivši delodajalec – če se tožnik ne bi poškodoval pri bivšem delodajalcu, ne bi postal invalid III. kategorije, niti mu ne bi prenehala pogodba o zaposlitvi pri bivšem delodajalcu zaradi invalidnosti, ker mu ustreznega dela ni mogel zagotoviti, tožnik pa ustrezne zaposlitve kot invalid III. kategorije tudi drugje – čeprav je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje – ni mogel dobiti in je zato dobival nadomestilo. Posledica nezgode pa je tudi tožnikova invalidska upokojitev.
V skladu z b. točko 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Med spore o odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem sodi odškodninski spor zaradi poškodbe na delu.
letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Vrhovno sodišče RS je v podobnem sporu zavzelo stališče, da je določbo 166. člena ZDR potrebno razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnem razmerja ter da iz namena pravic do letnega dopusta izhaja, da je nadomestilo za neizrabljen letni dopust zgolj izjema, ki jo je potrebno razlagati restriktivno.
Tožnica je imela v koledarskem letu 2011 pravico do izrabe 35 dni letnega dopusta, ob prenehanju delovnega razmerja pa ji je ostalo še 13 dni neizrabljenega letnega dopusta iz leta 2010. Razlogi za neizrabo celotnega dopusta za leto 2010 niso bili na strani tožnice, saj je ta redni dopust običajno izrabila v času kolektivnih dopustov. Tožnica je dne 4. 2. 2011 odstopila s funkcije predsednice uprave, delovno razmerje pri toženi stranki pa ji je prenehalo 10. 2. 2011. Tožnica je tako upravičena do nadomestila za neizrabljenih 10 dni rednega letnega dopusta, za 3 dni pa je bilo ugotovljeno, da bi tožnica lahko izrabila letni dopust (v času od dneva odstopa do prenehanja delovnega razmerja), zato do odškodnine za 3 dni ni upravičena.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Tožnik je imel možnost zdravljenja prostate v Sloveniji s klasično ali z robotsko operacijo. Ker se je kljub temu odločil za robotsko operacijo v tujini, možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, zato nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
Tožnica je v spornem času opravljala delo pri toženi stranki na podlagi dogovora oziroma obljube, da bo z njo sklenjeno delovno razmerje, in ne na podlagi morebitne podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava. Čeprav v nadaljevanju do sklenitve pogodbe o zaposlitvi med strankama ni prišlo, je za obravnavanje zahtevkov iz naslova plačila za opravljeno delo ter nastalih prevoznih stroškov stvarno pristojno delovno sodišče, in ne sodišče splošne pristojnosti.
naknadna priglasitev stroškov – odločanje brez naroka – poseben sklep o stroških postopka
Ker sta se stranki odpovedali izvedbi naroka, sodišče o stroških ni moglo odločiti skupaj z odločitvijo o glavni stvari in je tožeča stranka imela možnost naknadne priglasitve stroškov, kar je tudi storila.