vrnitev preveč plačane sodne takse – umik tožbe – razpis naroka za glavno obravnavo
ZST-1 vračila takse ne veže na dejstvo oprave naroka za glavno obravnavo, temveč tarifna št. 1112 jasno določa, da se nižja taksa s količnikom 1,0 plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – bolniški stalež – prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča
Ob upoštevanju tožničine starosti (42 let), njene težje zaposljivosti (natakarica) ter dejstva, da je pri novem delodajalcu zaposlena za določen čas 1 meseca s polovičnim delovnim časom, medtem ko je bila pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas s polnim delovnim časom, je odmerjena odškodnina v višini 3-kratnika minimalne plače v RS primerna odmena oziroma nadomestilo za reintegracijo.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera odškodnine
Tožnica se je poškodovala pri toženi stranki na skladiščnem platoju terminala za sadje. Do delovne nesreče je prišlo, ko je tožnica na desni strani platoja popisovala številke tovornih kontejnerjev. Med takšnim delom jo je povozil viličar. Viličar ima v premikajočem stanju lastnost nevarne stvari, zato tožena stranka tožnici za nastalo škodo odgovarja po načelih, ki veljajo za objektivno odškodninsko odgovornost.
Skladno z določbo 2. odstavka 245. člena ZPP lahko sodišče postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Kljub temu pa je pri določitvi nagrade za opravljeno izvedensko delo potrebno uporabiti tarifo, ki velja za sodne izvedence (po 2. odstavku 155. člena ZPP se stroški, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, odmerijo po tarifi).
Pravdni stranki sta se v aneksu k pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da tožnica prejme določen denarni znesek (odpravnino) v primeru, če bi ji tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi bodisi iz poslovnega razloga bodisi iz razloga nesposobnosti. S sporno določbo aneksa sta se pravdni stranki dogovorili za tožničino pravico, ki je zanjo ugodnejša od minimalnih pravic, ki so zakonsko opredeljene. Takšen dogovor ni ničen. Ker so bili za izplačilo vtoževanega zneska izpolnjeni vsi formalni pogoji iz navedenega dogovora tožnica od tožene stranke utemeljeno terja izplačilo dogovorjenega zneska.
naknadna priglasitev stroškov – odločanje brez naroka – poseben sklep o stroških postopka
Ker sta se stranki odpovedali izvedbi naroka, sodišče o stroških ni moglo odločiti skupaj z odločitvijo o glavni stvari in je tožeča stranka imela možnost naknadne priglasitve stroškov, kar je tudi storila.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074591
ZFPPIPP člen 263, 265, 265/2, 266, 266/1. ZOR člen 540. OZ člen 520. ZN člen 47. SPZ člen 17.
dvostransko neizpolnjena pogodba – vrnitev stvari – pridržek lastninske pravice – obličnost – vezanost sodišča na razloge pravnomočne sodbe – pravočasnost trditev
Iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka po sklenitvi pogodbe stroja dalj časa uporabljala, izhaja jasen in logičen zaključek, da ne gre za dvostransko neizpolnjeno pogodbo.
Vezanost sodišča zajema samo tisto, kar sporoča sam izrek pravnomočne odločbe. Dejstva, ki jih sicer zajemajo objektivne meje pravnomočnosti in so ugotovljena v obrazložitvi odločbe, pa v ta krog ne spadajo in glede njih veljajo splošna pravila civilnega postopka o dokazovanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica (računovodkinja) je s tem, ko na oddaljeno enoto ni poslala datoteke, potrebne za obračun plač delavcev tožene stranke, kljub temu, da jo je sodelavka za to izrecno zaprosila, kršila 31. oziroma 32. člen ZDR, ki nalagata delavcu vestno opravljanje dela, upoštevaje zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. V to datoteko so se vpisovale delovne ure, bolniške in vse ostale odsotnosti delavcev ter podatki za obračun prevoza in prehrane, ki so jih delavci dobivali glede na prisotnost. S tem ko tožnica kljub zaprosilu sodelavke te datoteke ni poslala na oddaljeno enoto, je kršila svoje pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - zloraba bolniške - odsotnosti – zloraba bolniškega staleža – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj zato, ker se je tožnik udeležil atletskih iger v kraju, ki je oddaljen od njegovega bivališča manj kot pol ure vožnje in za ta odhod ni imel izrecne (predhodne) odobritve osebne zdravnice, še ni mogoče zaključiti, da je zlorabil bolniški stalež. Za ravnanje delavca v bolniškem staležu resda velja poseben režim, vendar pa to ne pomeni, da vsaka krajša odsotnost z doma pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Neživljenjsko je pričakovati od delavca, ki je v bolniškem staležu, da bo za vsak krajši opravek izven kraja bivanja klical svojega osebnega zdravnika in ga prosili za dovoljenje za odhod, še posebej glede na to, da mu je osebna zdravnica svetovala čim več razgibavanja po umiritvi akutnega bolezenskega stanja zaradi prvo obravnavane diagnoze (bolečin v vratu) ter mu je zaradi drugo obravnavanega bolezenskega stanja svetovala čim več gibanja v naravi in vključevanje v družabno življenje.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – invalidnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami po odločbi o invalidnosti, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
V skladu z b. točko 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Med spore o odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem sodi odškodninski spor zaradi poškodbe na delu.
Ker tožeča stranka sodne takse za vloženo tožbo tudi po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi njenega ugovora zoper nalog o plačilu sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje po 3. odstavku 188. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 105.a člena ZPP utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka zaradi fikcije umika tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Tožnik je med trajanjem delovnega razmerja opravljal dejavnost, s katero je konkuriral toženi stranki. Ker za opravljanje dejavnosti ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je kršil konkurenčno prepoved v smislu 37. člena ZDR in 1. odstavka 9. člena pogodbe o zaposlitvi, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, utemeljena.
V primeru, če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, nima pravice do povračila stroškov pravdnega postopka, ki ga vodi proti slednjemu.
ZIZ člen 24, 24/1, 58, 58/3, 71, 71/1, 71/2, 71/3. ZN člen 3, 3/2, 43.
prehod terjatve – predlog za odlog izvršbe – objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe – predlog za položitev varščine za odlog izvršbe – prekoračitev navedb pravdnih strank – odločanje preko mej postavljenega zahtevka
Upnik kot materialnopravno napačno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da lahko upnik zahteva varščino samo, kadar gre za odlog izvršbe na podlagi drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pritožba upnika je v tem delu utemeljena, saj sodišče na upnikov predlog za odlog izvršbe postavi pogoj, da dolžnik zagotovi varščino v vseh primerih odloga izvršbe (tako po prvem, kot po drugem odstavku 71. člena ZIZ).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260/1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 5, 180, 181.
nova odmera pokojnine
Tožnica je novo odmero starostne pokojnine, ki je že bila odmerjena s pravnomočno odločbo, zahtevala, ker v pokojninski osnovi niso bila upoštevana izplačila delodajalca iz naslova dobička iz leta 1992. Ker je bilo o starostni pokojnini že pravnomočno odločeno, se zahteva za novo odmero zavrže.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolno izpolnjena izjava o premoženjskem stanju prosilca – zavrženje predloga
Tožnica svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala skupaj s tožbo, ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju, in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Zato je sodišče prve stopnje z njenim predlogom pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo in tožnico s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga. Ker tožnica zahtevane izjave ni ustrezno izpolnila, je sodišče prve stopnje njen nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0074596
OZ člen 325, 325/1, 435, 435/1, 520, 520/2.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice – skupni namen pogodbenih strank – prehod lastninske pravice – prodajna pogodba – najemna pogodba – novacija
Uspeha celotnega dokaznega postopka tožeča stranka ne more uspešno ovreči s stališčem o pomenu dejstva, da je v stečaju sporni stroj tožeča stranka vodila kot premoženje stečajnega dolžnika. Podlaga za to bi bila lahko realizirana kupoprodajna pogodba, za katero pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prenehala, ker sta sta jo pogodbeni stranki prenovili z najemno (zakupno) pogodbo.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076563
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 278, 278/1. OZ člen 283, 283/1, 421.
izpodbijanje pravnih dejanj - faktoring pogodba - pogodba o faktoringu
Ena od temeljnih funkcij pogodbe o faktoringu je financiranje klienta. S faktorjevim odkupom terjatev (zapadlih ali nezapadlih) namreč klient pridobi likvidna sredstva za svoje poslovanje. Eden od načinov financiranja je tudi postopek predplačila, katerega značilnost je, da faktor klientu izplača predujem v določenem sorazmernem delu vrednosti odkupljene terjatve, preostali del kupnine pa izplača takrat, ko prejme plačilo dolžnika.
Tožena stranka je svojo pogodbeno obveznost plačila odkupljenih terjatev izpolnila s pobotom s terjatvijo, ki jo je imel toženec do tožnika.
S Faktoring pogodbami je bil ustvarjen pogoj za vzpostavitev terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko iz naslova toženčevega odkupa tožnikovih terjatev in s tem za vzpostavitev vzajemnosti dolžniško-upniškega razmerja med pravdnima strankama ter za vzpostavitev pogojev za pobot medsebojnih terjatev. Šlo je torej za navidezno Faktoring pogodbo, ki je dejansko prikrivala dolžnikovo izpolnitev obveznosti iz računa št. 446 in 402 do tožene stranke z odstopom tožnikovih terjatev do njegovih dolžnikov, torej za tožnikovo nadomestno izpolnitev v smislu prvega odstavka 283. člena OZ.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a, 7/2, 7/3. ZUTD člen 140, 140/3, 140/4. ZZZPB člen 54, 54/2. ZUS člen 1.
stvarna pristojnost – vračilo denarnega nadomestila od delodajalca – upravni spor
Zavarovancu je bila priznana pravica denarnega nadomestila med brezposelnostjo, nato pa je bilo v delovnem sporu ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in zavarovanec reintegriran v delovno razmerje. Spor o vračilu zavarovancu izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo med izvajalcem zavarovanja za brezposelnost kot tožencem in zavarovančevim delodajalcem kot tožnikom, ni spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ni socialni spor. Ker je toženec o vračilu nadomestila izdal odločbo, je za odločanje pristojno upravno sodišče.