V primeru, če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, nima pravice do povračila stroškov pravdnega postopka, ki ga vodi proti slednjemu.
Upoštevaje obveznost tožene stranke v zvezi z obračunom in izplačilom plače oziroma nadomestila plače, kot izhaja iz izreka pravnomočnih sodb (ki so nalagale toženi stranki obračun in izplačilo plače, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto „medical representative“), tožnica v vtoževanem obdobju ni upravičena do obračuna in izplačila plače, kot so jo dobili drugi delavci, ki so (dejansko) delali na delovnem mestu „medical representative“. Do takšne plače bi bila tožnica upravičena, če bi v zahtevku v citiranih sporih zahtevala plačo v višini plače, ki bi jo prejemala, če bi delala na delovnem mestu „medical representative“ in bi bilo takšnemu tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno.
ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 128, 129. ZMinP člen 1, 2, 2/2, 2/3.
plača – minimalna plača – plačilo za delo – vrsta plačil – osnovna plača – delovna uspešnost – dodatki – višina dodatkov
Delodajalec mora izplačati delavcu plačo skladno z določili ZDR, veljavne KP in upoštevaje tudi določila ZMinP, ki sicer ureja socialno varnost zaposlenih delavcev. Tako izplačana plača za poln delovni čas ne more biti nižja od minimalne plače, delavec ki dela krajši delovni čas pa ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne kršitve, kamor spada tudi zatrjevana relativna bistvena kršitev postopka zaradi neupoštevanja prepozno vložene vloge.
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 181, 181/2. ZOR člen 109.
izločitev sodnika – sodelovanje sodnika v isti zadevi pred nižjim sodiščem – pravna korist za ugotovitveni tožbeni zahtevek – ničnost pogodbe – lastninska pravica na nepremičnini
Kljub temu, da sta zadevi lahko vsebinsko povezani, v procesnem pomenu ne predstavljata iste zadeve. Ni podan razlog za izločitev po 5. točki 70. člena ZPP, če je sodnik, ki odloča na okrožnem sodišču, odločal tudi na okrajnem sodišču v drugi zadevi, pa četudi je ta z zadevo pred okrožnim sodiščem lahko vsebinsko povezana.
Tožeča stranka nima pravnega interesa uveljavljati pravic za drugo pravno osebo, če sama ni njena (univerzalna ali singularna) pravna naslednica.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – predhodni postopek pri delodajalcu
Strošek nagrade za izvensodni postopek ni zajet v nagradi za postopek. V skladu z 1. odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stroški, ki nastanejo zaradi postopka, so med drugim tudi stroški obveznega predhodnega postopka. Uveljavljanje pravic pri delodajalcu v smislu določbe 1. odstavka 204. člena ZDR predstavlja obvezni predhodni postopek, saj gre za procesno predpostavko, brez katere ni možno zahtevati sodnega varstva. Navedeno pomeni, da je tožnik upravičen tako do povrnitve izdatkov, ki so nastali med postopkom, kot do povrnitve stroškov, ki so nastali zaradi izvensodne storitve.
ZOdvT člen 22. ZST-1 člen 36, 37. ZPP člen 151, 151/1, 155.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – sodna taksa – predhodni postopek pri delodajalcu
Morebiti naložena in plačana taksa v postopku, ki je stranka ni dolžna plačati, ne more biti predmet odločitve o pravdnih stroških, saj so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stranka, ki v sporu uspe, lahko od nasprotne stranke zahteva tudi povračilo sodne takse, ki jo je morala plačati (za vložene tožbo, pritožbo ali druge vloge). Če pa je plačala sodno takso, čeprav ni zavezanec po ZST-1, povračila teh stroškov (ki niso bili potrebni stroški v smislu 155. člena ZPP) ne more uveljavljati zoper nasprotno stranko.
Ker je bil pogoj za vložitev tožbe predhodni postopek pri delodajalcu, so tudi stroški tega notranjega postopka pravdni stroški. Določba 1. odstavka 151. člena ZPP namreč določa, da so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – bolniški stalež – prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča
Ob upoštevanju tožničine starosti (42 let), njene težje zaposljivosti (natakarica) ter dejstva, da je pri novem delodajalcu zaposlena za določen čas 1 meseca s polovičnim delovnim časom, medtem ko je bila pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas s polnim delovnim časom, je odmerjena odškodnina v višini 3-kratnika minimalne plače v RS primerna odmena oziroma nadomestilo za reintegracijo.
ZPIZ-1 člen 143, 144. Seznam telesnih okvar poglavje III, točka 1, točka 8, točka 9.
invalidnina – telesna okvara
Nobena od tožnikovih zdravstvenih težav (trajne poškodbe pri koncentraciji, izguba ravnotežja in glavobol) ni opredeljena kot razlog za ugotovitev telesne okvare po Seznamu telesnih okvar. Zato tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera odškodnine
Tožnica se je poškodovala pri toženi stranki na skladiščnem platoju terminala za sadje. Do delovne nesreče je prišlo, ko je tožnica na desni strani platoja popisovala številke tovornih kontejnerjev. Med takšnim delom jo je povozil viličar. Viličar ima v premikajočem stanju lastnost nevarne stvari, zato tožena stranka tožnici za nastalo škodo odgovarja po načelih, ki veljajo za objektivno odškodninsko odgovornost.
motenje posesti - začasna odredba - soposest - nenadomestljiva škoda - stalno bivališče - izguba soposesti
Če se v postopku izdaje začasne odredbe verjetnostno ugotovi, da oseba, ki ji je bila odvzeta posest, nima namena stalnega bivanja v stanovanju, zgolj izguba posesti, kjer je imela prijavljeno stalno bivališče, še ne predpostavlja nastanka nenadomestljive škode in s tem pogojev za izdajo začasne odredbe.
Po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP ima odvetnik v primeru, če mu da stranka pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančno navedla njegove pravice, pravico opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa umakniti tožbo. Po 92. členu ZPP imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Umik tožbe na poravnalnem naroku je bil v skladu s podpisanim pooblastilom. Pooblastilo je prenehalo veljati z naznanilom preklica sodišču šele po poravnalnem naroku, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka zakonit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz dokaznega postopka ne izhaja, iz kakšnega razloga je delavcem tožene stranke delovno razmerje prenehalo, kot tudi ne izhaja, na kakšen način je od januarja do februarja 2010 prenehalo delovno razmerje 32 delavcem. Zato ni mogoče presoditi, ali je bila pravilno uporabljena določba 2. odst. 96. čl. ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, če v obdobju treh mesecev zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev (2. odst. 96. čl. ZDR).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-5, 58, 58/3, 71, 169, 169/1. ZPP člen 328.
sodna poravnava kot izvršilni naslov – predlog za odlog izvršbe – ugovorni razlogi – pisna napaka – načelo stroge formalne legalitete – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – predlog za drugo sredstvo izvršbe – predlog za odlog izvršbe – škoda zaradi prisilne prodaje nepremičnine
Sodna poravnava je izvršilni naslov in vse dokler ni razveljavljena, veže tako stranke, kot tudi sodišče. V primeru neprostovoljne izpolnitve lahko upnica prisilno izterja terjatev s pomočjo države s prisilnimi sredstvi. Izvršilno sodišče je dolžno terjatev iz izvršilnega naslova prisilno izvršiti, pri čemer je upnica tista, ki predlaga sredstvo izvršbe.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a, 7/2, 7/3. ZUTD člen 140, 140/3, 140/4. ZZZPB člen 54, 54/2. ZUS člen 1.
stvarna pristojnost – vračilo denarnega nadomestila od delodajalca – upravni spor
Zavarovancu je bila priznana pravica denarnega nadomestila med brezposelnostjo, nato pa je bilo v delovnem sporu ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in zavarovanec reintegriran v delovno razmerje. Spor o vračilu zavarovancu izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo med izvajalcem zavarovanja za brezposelnost kot tožencem in zavarovančevim delodajalcem kot tožnikom, ni spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ni socialni spor. Ker je toženec o vračilu nadomestila izdal odločbo, je za odločanje pristojno upravno sodišče.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – invalidnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami po odločbi o invalidnosti, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
206. člen ZDR, ki določa petletni zastaralni rok, se uporablja za terjatve iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja (plača, regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano, prevoza na delo, itd.). Tožnik v tem sporu vtožuje od svojega delodajalca ter zavarovalnice odškodnino za materialno in nematerialno škodo, za presojo takšne odškodninske terjatve pa veljajo zastaralni roki, kot so določeni v 352. členu OZ, to je triletni subjektivni in petletni objektivni rok.
Odločitev o veljavnosti sklepov, sprejetih na kasnejši skupščini, ni odvisna od veljavnosti predhodno sprejetih sklepov (o katerih potrditvi je odločala kasnejša skupščina), pač pa obratno. V kolikor je ugotovljena veljavnost sklepa, s katerim je skupščina potrdila predhodno sprejeti sklep, razveljavitev slednjega ni več mogoče.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR člen 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje ogrožanje varnosti
. Tega dne je s
Tožnik je s svojim ravnanjem, usmerjenim proti nadrejenemu delavcu potem, ko je prejel odredbo, da bo opravljal delo na drugi lokaciji, le tega skušal prepričati, da prekliče odredbo, pri tem pa je uporabil grožnje in pri nadrejenem vzbudil občutek fizične ogroženosti in s tem ogrožanja njegove varnosti in varnosti njegove družine. S takšnim svojim ravnanjem je izpolnil vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076563
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 278, 278/1. OZ člen 283, 283/1, 421.
izpodbijanje pravnih dejanj - faktoring pogodba - pogodba o faktoringu
Ena od temeljnih funkcij pogodbe o faktoringu je financiranje klienta. S faktorjevim odkupom terjatev (zapadlih ali nezapadlih) namreč klient pridobi likvidna sredstva za svoje poslovanje. Eden od načinov financiranja je tudi postopek predplačila, katerega značilnost je, da faktor klientu izplača predujem v določenem sorazmernem delu vrednosti odkupljene terjatve, preostali del kupnine pa izplača takrat, ko prejme plačilo dolžnika.
Tožena stranka je svojo pogodbeno obveznost plačila odkupljenih terjatev izpolnila s pobotom s terjatvijo, ki jo je imel toženec do tožnika.
S Faktoring pogodbami je bil ustvarjen pogoj za vzpostavitev terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko iz naslova toženčevega odkupa tožnikovih terjatev in s tem za vzpostavitev vzajemnosti dolžniško-upniškega razmerja med pravdnima strankama ter za vzpostavitev pogojev za pobot medsebojnih terjatev. Šlo je torej za navidezno Faktoring pogodbo, ki je dejansko prikrivala dolžnikovo izpolnitev obveznosti iz računa št. 446 in 402 do tožene stranke z odstopom tožnikovih terjatev do njegovih dolžnikov, torej za tožnikovo nadomestno izpolnitev v smislu prvega odstavka 283. člena OZ.