Premoženje vzajemnega sklada upravlja družba za upravljanje, in sicer v svojem imenu in za račun sklada, spričo česar v razmerju do druge stranke iz posla, ki ga je sklenila družba za upravljanje za račun vzajemnega sklada, odgovarja za izpolnitev iz tega posla prav družba za upravljanje (prvi odstavek 136. člena ZISDU-1, sedaj tudi prvi odstavek 169. člena ZISDU-2). To pa pomeni, da je v takšnih primerih družba za upravljanje odgovorna nasprotni pogodbeni stranki za izpolnitev vseh obveznosti iz določenega posla, torej tudi za tiste obveznosti, ki nastanejo kot (zakonska) posledica neveljavnega (ničnega) pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0073019
ZPP člen 145, 145/4, 458. 458/1. OZ člen 197, 299. SPZ člen 118. SZ-1 člen 42, 43, 59.
spor majhne vrednosti – vročanje – sprememba naslova – sprememba naslova stranke – sprememba naslova pooblaščenca – pravica do izjave – stroški upravljanja – upravnik
Če pooblaščenec stranke ne sporoči spremembe naslova, se šteje, da pooblaščenec ni postavljen. Vabilo na narok za glavno obravnavo se stranki v tem primeru vroči osebno in ne po pooblaščencu.
ZZZPB člen 17 c, 70. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 5, 5/1, 5/1-2, 6, 6/1, 6/1-1, 8, 8/4, 9, 10.
izbris iz evidence brezposelnih oseb – bolezen – zdravniško potrdilo
Ker tožnik v roku treh dni po prenehanju bolezni tožencu ni predložil zdravniškega potrdila, ga je toženec utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – predhodni postopek pri delodajalcu
Strošek nagrade za izvensodni postopek ni zajet v nagradi za postopek. V skladu z 1. odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stroški, ki nastanejo zaradi postopka, so med drugim tudi stroški obveznega predhodnega postopka. Uveljavljanje pravic pri delodajalcu v smislu določbe 1. odstavka 204. člena ZDR predstavlja obvezni predhodni postopek, saj gre za procesno predpostavko, brez katere ni možno zahtevati sodnega varstva. Navedeno pomeni, da je tožnik upravičen tako do povrnitve izdatkov, ki so nastali med postopkom, kot do povrnitve stroškov, ki so nastali zaradi izvensodne storitve.
motenje posesti - začasna odredba - soposest - nenadomestljiva škoda - stalno bivališče - izguba soposesti
Če se v postopku izdaje začasne odredbe verjetnostno ugotovi, da oseba, ki ji je bila odvzeta posest, nima namena stalnega bivanja v stanovanju, zgolj izguba posesti, kjer je imela prijavljeno stalno bivališče, še ne predpostavlja nastanka nenadomestljive škode in s tem pogojev za izdajo začasne odredbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz dokaznega postopka ne izhaja, iz kakšnega razloga je delavcem tožene stranke delovno razmerje prenehalo, kot tudi ne izhaja, na kakšen način je od januarja do februarja 2010 prenehalo delovno razmerje 32 delavcem. Zato ni mogoče presoditi, ali je bila pravilno uporabljena določba 2. odst. 96. čl. ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, če v obdobju treh mesecev zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno delo 20 ali več delavcev (2. odst. 96. čl. ZDR).
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR člen 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje ogrožanje varnosti
. Tega dne je s
Tožnik je s svojim ravnanjem, usmerjenim proti nadrejenemu delavcu potem, ko je prejel odredbo, da bo opravljal delo na drugi lokaciji, le tega skušal prepričati, da prekliče odredbo, pri tem pa je uporabil grožnje in pri nadrejenem vzbudil občutek fizične ogroženosti in s tem ogrožanja njegove varnosti in varnosti njegove družine. S takšnim svojim ravnanjem je izpolnil vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
Tožnica je v spornem času opravljala delo pri toženi stranki na podlagi dogovora oziroma obljube, da bo z njo sklenjeno delovno razmerje, in ne na podlagi morebitne podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava. Čeprav v nadaljevanju do sklenitve pogodbe o zaposlitvi med strankama ni prišlo, je za obravnavanje zahtevkov iz naslova plačila za opravljeno delo ter nastalih prevoznih stroškov stvarno pristojno delovno sodišče, in ne sodišče splošne pristojnosti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja
Tožena stranka je tožnika odjavila iz zavarovanja in ni ravnala v skladu z določbami ZDR, ki urejajo postopek odpovedi, zato je pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnik imel sklenjeno s toženo stranko, prenehala na nezakonit način.
Podlaga za zastopanje stranke je (novo) pooblastilno razmerje, tudi v primeru, ko je določen prevzemnik določene odvetniške pisarne (zaradi smrti ali drugih razlogov za izpis iz imenika odvetnikov), ker glede na naravo pooblastilnega – zaupnega razmerja, ni moč šteti, da je že določitev prevzemnika odvetniške pisarne, ustrezen ekvivalent takemu razmerju.
Zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera.
Če svojim strankam tožeča stranka ni izplačala odškodnine v višini 9.493,33 EUR, ji manjko v premoženju v tej višini ni nastal. Tako se izkaže odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi odškodninskega zahtevka zaradi neizkazanega zatrjevanega nastanka škode pravilna
letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Vrhovno sodišče RS je v podobnem sporu zavzelo stališče, da je določbo 166. člena ZDR potrebno razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnem razmerja ter da iz namena pravic do letnega dopusta izhaja, da je nadomestilo za neizrabljen letni dopust zgolj izjema, ki jo je potrebno razlagati restriktivno.
Tožnica je imela v koledarskem letu 2011 pravico do izrabe 35 dni letnega dopusta, ob prenehanju delovnega razmerja pa ji je ostalo še 13 dni neizrabljenega letnega dopusta iz leta 2010. Razlogi za neizrabo celotnega dopusta za leto 2010 niso bili na strani tožnice, saj je ta redni dopust običajno izrabila v času kolektivnih dopustov. Tožnica je dne 4. 2. 2011 odstopila s funkcije predsednice uprave, delovno razmerje pri toženi stranki pa ji je prenehalo 10. 2. 2011. Tožnica je tako upravičena do nadomestila za neizrabljenih 10 dni rednega letnega dopusta, za 3 dni pa je bilo ugotovljeno, da bi tožnica lahko izrabila letni dopust (v času od dneva odstopa do prenehanja delovnega razmerja), zato do odškodnine za 3 dni ni upravičena.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Tožnik je imel možnost zdravljenja prostate v Sloveniji s klasično ali z robotsko operacijo. Ker se je kljub temu odločil za robotsko operacijo v tujini, možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, zato nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
pravnomočna sodba o vrnitvi darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - nova tožba z zahtevo za izločitev dela zapuščine v korist potomcev iz 32. člena zd - istovetnost tožbenih zahtevkov - res iudicata - zavrženje tožbe
Toženec je v pravdi P 2034/2008-II dokazal, da tožnica ni sklenila odplačne pogodbe z zapustnico in da zato mora zaradi prikrajšanja nujnega deleža vrniti v zapuščino ¼ stanovanja. Tožnica pa je v citiranem postopku zatrjevala, da je lastninsko pravico na stanovanju pridobila z odplačno pogodbo, ki jo je sklenila z zapustnico. Iz obrazložitve sodbe P 2034/2008-II izhaja, da sodišče ni upoštevalo „pripomb“ tožnice, da je v stanovanje vlagala, kar pomeni, da o zahtevku (ugovoru) tožnice o vlaganjih v stanovanje, ki je predmet zapuščinskega postopka, še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je prvo sodišče neutemeljeno zavrglo tožbo.
Pravnomočnost pravdne zadeve P 2034/2008-II bi bila ovira za meritorno odločanje v tej pravdi le tedaj, če bi bilo pravno razmerje, o katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. V tekoči pravdi pa tudi ne gre (v celoti) za zahtevek, ki bi bil v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno. Tožnici torej ni mogoče odreči upravičenja do sodnega varstva z vsebinskim odločanjem o delu njenega zahtevka, o katerem doslej še ni bilo pravnomočno odločeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – reintegracija delavca
Določbe o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča so namenjene temu, da se ob nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sporno razmerje med strankama lahko reši tudi v smislu določb 118. člena ZDR, če gre za nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja delavca pri delodajalcu na istem ali drugem delovnem mestu. Tožena stranka bi tožniku, ki je do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki opravljal delo na delovnem mestu visokošolski učitelj, lahko ponudila ustrezno delovno mesto glede na njegovo strokovno izobrazbo, kar pa ne pomeni nujno opravljanja pedagoških dejavnosti. Ob upoštevanju načela reintegracije je zato potrebno odločiti, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, strankama v sporu pa je prepuščeno, da po vrnitvi tožnika na delo sami rešujeta vprašanja v zvezi z nadaljnjo zaposlitvijo tožnika pri toženi stranki.
V skladu z določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP preneha razlog za prekinitev pravdnega postopka z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Upnik, čigar terjatev je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka (tretji odstavek 301. člena ZFPPIPP), sicer preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Vendar navedene določbe 301. člena ZFPPIPP ne izključujejo določbe prvega odstavka 208. člena ZPP, da se zaradi stečajnega postopka prekinjeni pravdni postopek lahko nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodišče povabi, naj to stori. Drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP določa le časovno gledano, najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. V skladu z ZPP je prekinitev postopka zastoj v postopku. Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP). Sklep o nadaljevanju postopka je torej podlaga za vodenje postopka. Odločitev po sedmem odstavku 301. člena ZFPPIPP ni možna, če ni izdan sklep o nadaljevanju postopka (208. člen ZPP).
ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 128, 129. ZMinP člen 1, 2, 2/2, 2/3.
plača – minimalna plača – plačilo za delo – vrsta plačil – osnovna plača – delovna uspešnost – dodatki – višina dodatkov
Delodajalec mora izplačati delavcu plačo skladno z določili ZDR, veljavne KP in upoštevaje tudi določila ZMinP, ki sicer ureja socialno varnost zaposlenih delavcev. Tako izplačana plača za poln delovni čas ne more biti nižja od minimalne plače, delavec ki dela krajši delovni čas pa ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – invalidnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami po odločbi o invalidnosti, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
Tožeča stranka je primarni tožbeni zahtevek modificirala tako, da mora tožena stranka iz vrednosti nepremičnega premoženja, ki ga sestavlja 43 parcelnih številk (natančno opredeljenih) prednostno, po pravilih ZFPPIPP o plačilu stroškov stečajnega postopka, plačati celotno v stečajnem postopku priznano terjatev 1.104.094,29 EUR pred plačilom drugih terjatev iz tega premoženja. Tožnica s tako modificiranim tožbenim zahtevkom dejansko uveljavlja pravico do ločenega poplačila njene terjatve iz točno določenega nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, enako kot bi uveljavljala svojo zastavno pavico na tem premoženju. Gre za primerljivo situacijo, kot jo ureja 43. člen ZPP, po katerem se v primeru, ko se s tožbo zahteva samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje.