prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – bolniški stalež – prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča
Ob upoštevanju tožničine starosti (42 let), njene težje zaposljivosti (natakarica) ter dejstva, da je pri novem delodajalcu zaposlena za določen čas 1 meseca s polovičnim delovnim časom, medtem ko je bila pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas s polnim delovnim časom, je odmerjena odškodnina v višini 3-kratnika minimalne plače v RS primerna odmena oziroma nadomestilo za reintegracijo.
ZPIZ-1 člen 143, 144. Seznam telesnih okvar poglavje III, točka 1, točka 8, točka 9.
invalidnina – telesna okvara
Nobena od tožnikovih zdravstvenih težav (trajne poškodbe pri koncentraciji, izguba ravnotežja in glavobol) ni opredeljena kot razlog za ugotovitev telesne okvare po Seznamu telesnih okvar. Zato tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – predhodni postopek pri delodajalcu
Strošek nagrade za izvensodni postopek ni zajet v nagradi za postopek. V skladu z 1. odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stroški, ki nastanejo zaradi postopka, so med drugim tudi stroški obveznega predhodnega postopka. Uveljavljanje pravic pri delodajalcu v smislu določbe 1. odstavka 204. člena ZDR predstavlja obvezni predhodni postopek, saj gre za procesno predpostavko, brez katere ni možno zahtevati sodnega varstva. Navedeno pomeni, da je tožnik upravičen tako do povrnitve izdatkov, ki so nastali med postopkom, kot do povrnitve stroškov, ki so nastali zaradi izvensodne storitve.
Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne kršitve, kamor spada tudi zatrjevana relativna bistvena kršitev postopka zaradi neupoštevanja prepozno vložene vloge.
Dopolnitev izvedeniškega mnenja bi bila potrebna le v primeru, da bi tožeča stranka naknadno zatrjevala, da je tožnica v nezgodi utrpela hujšo poškodbo rame, kot pa je bila predhodno ugotovljena, takšne trditvene podlage pa ni podala.
Nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke.
Strošek za izvedenino, četudi je bila tožeča stranka oproščena njenega plačila in je bil založen iz sredstev sodišča, sodi med stroške postopka in je tako predmet odločitve sodišča o stroških postopka v odločbi, s katero je postopek zaključen.
motenje posesti - začasna odredba - soposest - nenadomestljiva škoda - stalno bivališče - izguba soposesti
Če se v postopku izdaje začasne odredbe verjetnostno ugotovi, da oseba, ki ji je bila odvzeta posest, nima namena stalnega bivanja v stanovanju, zgolj izguba posesti, kjer je imela prijavljeno stalno bivališče, še ne predpostavlja nastanka nenadomestljive škode in s tem pogojev za izdajo začasne odredbe.
Upoštevaje obveznost tožene stranke v zvezi z obračunom in izplačilom plače oziroma nadomestila plače, kot izhaja iz izreka pravnomočnih sodb (ki so nalagale toženi stranki obračun in izplačilo plače, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto „medical representative“), tožnica v vtoževanem obdobju ni upravičena do obračuna in izplačila plače, kot so jo dobili drugi delavci, ki so (dejansko) delali na delovnem mestu „medical representative“. Do takšne plače bi bila tožnica upravičena, če bi v zahtevku v citiranih sporih zahtevala plačo v višini plače, ki bi jo prejemala, če bi delala na delovnem mestu „medical representative“ in bi bilo takšnemu tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno.
ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 128, 129. ZMinP člen 1, 2, 2/2, 2/3.
plača – minimalna plača – plačilo za delo – vrsta plačil – osnovna plača – delovna uspešnost – dodatki – višina dodatkov
Delodajalec mora izplačati delavcu plačo skladno z določili ZDR, veljavne KP in upoštevaje tudi določila ZMinP, ki sicer ureja socialno varnost zaposlenih delavcev. Tako izplačana plača za poln delovni čas ne more biti nižja od minimalne plače, delavec ki dela krajši delovni čas pa ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
naknadna priglasitev stroškov – odločanje brez naroka – poseben sklep o stroških postopka
Ker sta se stranki odpovedali izvedbi naroka, sodišče o stroških ni moglo odločiti skupaj z odločitvijo o glavni stvari in je tožeča stranka imela možnost naknadne priglasitve stroškov, kar je tudi storila.
ZDR člen 88, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalidnost - odpovedni razlog - komisija za ugotovitev podlage za odpoved
Tožniku invalidu je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana zaradi poslovnega razloga na podlagi določb prvega odstavka 116. člena ZDR, prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 ter 40. člena ZZRZI. Izpodbijana odpoved po vsebini tako ni bila podana iz poslovnega razloga v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, saj ne gre za to, da potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki ne bi več obstajala. Razlog za odpoved je bila tožnikova invalidnost, zaradi katere mu je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delovno mesto, ter dejstvo, da tožena stranka glede na svoje potrebe po opravljanju dela te pravice tožniku ni mogla zagotoviti, ker ni razpolagala z ustreznim delovnim mestom.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 15, 15/2, 25, 258, 258/1. ZMEPIZ člen 48, 49, 49/1, 49/4. ZPP člen 115, 115/2, 337.
lastnost zavarovanca – zasebni zavod – delovno razmerje
Ker je bila tožnica, ko se je kot družbenica in poslovodna oseba zasebnega zavoda vpisala v poslovni register, že zavarovana na podlagi delovnega razmerja po 13. členu ZPIZ-1, ves čas zavarovanja po tej podlagi nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 150, 153, 179. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Raztovarjanje plastičnih cevi, dolžine 12 m in teže 250 kg, predstavlja nevarno dejavnost v smislu 149. člena OZ, saj gre za delo, pri opravljanju katerega lahko nastopijo okoliščine, ki jih kljub skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica (prodajalka – namestnica poslovodje) se je do sodelavk v prodajalni ponavljajoče, graje vredno, očitno negativno in žaljivo vedla ter z nezaželenim vedenjem med njimi ustvarjala zastraševalno, sovražno, ponižujoče in žaljivo okolje ter prizadela njihovo dostojanstvo, prav tako pa je pogosto kritično negativno in škodljivo govorila o delodajalcu ter s tem škodovala oziroma utegnila škoditi ugledu in poslovnim interesom delodajalca. S takšnim svojem ravnanjem je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici na podlagi prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a, 7/2, 7/3. ZUTD člen 140, 140/3, 140/4. ZZZPB člen 54, 54/2. ZUS člen 1.
stvarna pristojnost – vračilo denarnega nadomestila od delodajalca – upravni spor
Zavarovancu je bila priznana pravica denarnega nadomestila med brezposelnostjo, nato pa je bilo v delovnem sporu ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in zavarovanec reintegriran v delovno razmerje. Spor o vračilu zavarovancu izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo med izvajalcem zavarovanja za brezposelnost kot tožencem in zavarovančevim delodajalcem kot tožnikom, ni spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ni socialni spor. Ker je toženec o vračilu nadomestila izdal odločbo, je za odločanje pristojno upravno sodišče.
Tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil, da bi bila primerna za obravnavo (četrti in peti odstavek 108. člena ZPP), zato jo je bilo treba zavreči. Prvi odstavek 22. člena ZOdvT določa, da se vrednost predmeta, ki je ni mogoče določiti po določbah 21. člena tega zakona, določi po prostem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera. Če vrednosti predmeta ni mogoče določiti niti v skladu s prejšnjim odstavkom, znaša vrednost predmeta 4.000,00 EUR. Ta znesek se lahko ustrezno zniža ali zviša, vendar ne sme preseči 500.000,00 EUR (drugi odstavek 22. člena ZOdvT). V tem sporu je zato vrednost spornega predmeta 4.000,00 EUR.
Pomembno je upoštevati, da mora sodišče prve stopnje razloge za prekinitev postopka navesti določno, sicer v pritožbenem postopku prvostopenjske odločitve ni moč preizkusiti.
poroštvena izjava – oblika poroštvene izjave – podpis neizpolnjenega formularja
Toženka je podpisala prazne liste papirja, na katere je banka kasneje natisnila besedilo poroštvene izjave in kreditne pogodbe (z zapisom, da toženka pogodbo podpisuje kot porokinja). Ob podpisu teh praznih listov papirja toženkina obveznost torej ni bila v ničemer opredeljena, zato v tem primeru ni mogoče govoriti o poroštveni izjavi toženke, ki bi lahko kakorkoli učinkovala.
skupno premoženje – začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – zaznamba spora
Terjatev, ki temelji na družinskem stvarnem pravu (na institutu skupnega premoženja), je mogoče učinkovito zavarovati z zaznambo spora. Če pa stranka želi doseči zavarovanje z začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve, mora izkazati konkretno nevarnost, da bo izvršitev zanjo uspešne sodbe otežena ali nemogoča.
Zaslišanje strank je prav tako dokaz, s katerim se lahko ugotovijo sporna dejstva. Zato mora sodišče, če njegovo izvedbo zavrne, le to (najkasneje v končni odločbi) tudi obrazložiti. Če tega ne stori, stranki, ki je izvedbo takega dokaza predlagala, odvzame pravico do učinkovitega pravnega sredstva oziroma ji odvzame možnost izjave.