STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076563
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 278, 278/1. OZ člen 283, 283/1, 421.
izpodbijanje pravnih dejanj - faktoring pogodba - pogodba o faktoringu
Ena od temeljnih funkcij pogodbe o faktoringu je financiranje klienta. S faktorjevim odkupom terjatev (zapadlih ali nezapadlih) namreč klient pridobi likvidna sredstva za svoje poslovanje. Eden od načinov financiranja je tudi postopek predplačila, katerega značilnost je, da faktor klientu izplača predujem v določenem sorazmernem delu vrednosti odkupljene terjatve, preostali del kupnine pa izplača takrat, ko prejme plačilo dolžnika.
Tožena stranka je svojo pogodbeno obveznost plačila odkupljenih terjatev izpolnila s pobotom s terjatvijo, ki jo je imel toženec do tožnika.
S Faktoring pogodbami je bil ustvarjen pogoj za vzpostavitev terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko iz naslova toženčevega odkupa tožnikovih terjatev in s tem za vzpostavitev vzajemnosti dolžniško-upniškega razmerja med pravdnima strankama ter za vzpostavitev pogojev za pobot medsebojnih terjatev. Šlo je torej za navidezno Faktoring pogodbo, ki je dejansko prikrivala dolžnikovo izpolnitev obveznosti iz računa št. 446 in 402 do tožene stranke z odstopom tožnikovih terjatev do njegovih dolžnikov, torej za tožnikovo nadomestno izpolnitev v smislu prvega odstavka 283. člena OZ.
Zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera.
Če svojim strankam tožeča stranka ni izplačala odškodnine v višini 9.493,33 EUR, ji manjko v premoženju v tej višini ni nastal. Tako se izkaže odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi odškodninskega zahtevka zaradi neizkazanega zatrjevanega nastanka škode pravilna
Premoženje vzajemnega sklada upravlja družba za upravljanje, in sicer v svojem imenu in za račun sklada, spričo česar v razmerju do druge stranke iz posla, ki ga je sklenila družba za upravljanje za račun vzajemnega sklada, odgovarja za izpolnitev iz tega posla prav družba za upravljanje (prvi odstavek 136. člena ZISDU-1, sedaj tudi prvi odstavek 169. člena ZISDU-2). To pa pomeni, da je v takšnih primerih družba za upravljanje odgovorna nasprotni pogodbeni stranki za izpolnitev vseh obveznosti iz določenega posla, torej tudi za tiste obveznosti, ki nastanejo kot (zakonska) posledica neveljavnega (ničnega) pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0073019
ZPP člen 145, 145/4, 458. 458/1. OZ člen 197, 299. SPZ člen 118. SZ-1 člen 42, 43, 59.
spor majhne vrednosti – vročanje – sprememba naslova – sprememba naslova stranke – sprememba naslova pooblaščenca – pravica do izjave – stroški upravljanja – upravnik
Če pooblaščenec stranke ne sporoči spremembe naslova, se šteje, da pooblaščenec ni postavljen. Vabilo na narok za glavno obravnavo se stranki v tem primeru vroči osebno in ne po pooblaščencu.
ZZZPB člen 17 c, 70. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 5, 5/1, 5/1-2, 6, 6/1, 6/1-1, 8, 8/4, 9, 10.
izbris iz evidence brezposelnih oseb – bolezen – zdravniško potrdilo
Ker tožnik v roku treh dni po prenehanju bolezni tožencu ni predložil zdravniškega potrdila, ga je toženec utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel zlom kirurškega vratu leve nadlahti, večfragmentni zlom spodnjega dela leve koželjnice, odlom stiloida podlahtnice, ter lažji pretres možganov, kar je huda telesna poškodba. Nastala pa je tudi posttravmatska stresna motnja. Odškodnina v višini 42.000,00 EUR (43 povprečnih plač v času sojenja) je primerna.
Podlaga za zastopanje stranke je (novo) pooblastilno razmerje, tudi v primeru, ko je določen prevzemnik določene odvetniške pisarne (zaradi smrti ali drugih razlogov za izpis iz imenika odvetnikov), ker glede na naravo pooblastilnega – zaupnega razmerja, ni moč šteti, da je že določitev prevzemnika odvetniške pisarne, ustrezen ekvivalent takemu razmerju.
Pravdni stranki sta se v aneksu k pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da tožnica prejme določen denarni znesek (odpravnino) v primeru, če bi ji tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi bodisi iz poslovnega razloga bodisi iz razloga nesposobnosti. S sporno določbo aneksa sta se pravdni stranki dogovorili za tožničino pravico, ki je zanjo ugodnejša od minimalnih pravic, ki so zakonsko opredeljene. Takšen dogovor ni ničen. Ker so bili za izplačilo vtoževanega zneska izpolnjeni vsi formalni pogoji iz navedenega dogovora tožnica od tožene stranke utemeljeno terja izplačilo dogovorjenega zneska.
Odločitev o veljavnosti sklepov, sprejetih na kasnejši skupščini, ni odvisna od veljavnosti predhodno sprejetih sklepov (o katerih potrditvi je odločala kasnejša skupščina), pač pa obratno. V kolikor je ugotovljena veljavnost sklepa, s katerim je skupščina potrdila predhodno sprejeti sklep, razveljavitev slednjega ni več mogoče.
motenje posesti - začasna odredba - soposest - nenadomestljiva škoda - stalno bivališče - izguba soposesti
Če se v postopku izdaje začasne odredbe verjetnostno ugotovi, da oseba, ki ji je bila odvzeta posest, nima namena stalnega bivanja v stanovanju, zgolj izguba posesti, kjer je imela prijavljeno stalno bivališče, še ne predpostavlja nastanka nenadomestljive škode in s tem pogojev za izdajo začasne odredbe.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR člen 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje ogrožanje varnosti
. Tega dne je s
Tožnik je s svojim ravnanjem, usmerjenim proti nadrejenemu delavcu potem, ko je prejel odredbo, da bo opravljal delo na drugi lokaciji, le tega skušal prepričati, da prekliče odredbo, pri tem pa je uporabil grožnje in pri nadrejenem vzbudil občutek fizične ogroženosti in s tem ogrožanja njegove varnosti in varnosti njegove družine. S takšnim svojim ravnanjem je izpolnil vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera odškodnine
Tožnica se je poškodovala pri toženi stranki na skladiščnem platoju terminala za sadje. Do delovne nesreče je prišlo, ko je tožnica na desni strani platoja popisovala številke tovornih kontejnerjev. Med takšnim delom jo je povozil viličar. Viličar ima v premikajočem stanju lastnost nevarne stvari, zato tožena stranka tožnici za nastalo škodo odgovarja po načelih, ki veljajo za objektivno odškodninsko odgovornost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – reintegracija delavca
Določbe o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča so namenjene temu, da se ob nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sporno razmerje med strankama lahko reši tudi v smislu določb 118. člena ZDR, če gre za nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja delavca pri delodajalcu na istem ali drugem delovnem mestu. Tožena stranka bi tožniku, ki je do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki opravljal delo na delovnem mestu visokošolski učitelj, lahko ponudila ustrezno delovno mesto glede na njegovo strokovno izobrazbo, kar pa ne pomeni nujno opravljanja pedagoških dejavnosti. Ob upoštevanju načela reintegracije je zato potrebno odločiti, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, strankama v sporu pa je prepuščeno, da po vrnitvi tožnika na delo sami rešujeta vprašanja v zvezi z nadaljnjo zaposlitvijo tožnika pri toženi stranki.
V skladu z določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP preneha razlog za prekinitev pravdnega postopka z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Upnik, čigar terjatev je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka (tretji odstavek 301. člena ZFPPIPP), sicer preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Vendar navedene določbe 301. člena ZFPPIPP ne izključujejo določbe prvega odstavka 208. člena ZPP, da se zaradi stečajnega postopka prekinjeni pravdni postopek lahko nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodišče povabi, naj to stori. Drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP določa le časovno gledano, najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. V skladu z ZPP je prekinitev postopka zastoj v postopku. Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP). Sklep o nadaljevanju postopka je torej podlaga za vodenje postopka. Odločitev po sedmem odstavku 301. člena ZFPPIPP ni možna, če ni izdan sklep o nadaljevanju postopka (208. člen ZPP).
pravnomočna sodba o vrnitvi darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - nova tožba z zahtevo za izločitev dela zapuščine v korist potomcev iz 32. člena zd - istovetnost tožbenih zahtevkov - res iudicata - zavrženje tožbe
Toženec je v pravdi P 2034/2008-II dokazal, da tožnica ni sklenila odplačne pogodbe z zapustnico in da zato mora zaradi prikrajšanja nujnega deleža vrniti v zapuščino ¼ stanovanja. Tožnica pa je v citiranem postopku zatrjevala, da je lastninsko pravico na stanovanju pridobila z odplačno pogodbo, ki jo je sklenila z zapustnico. Iz obrazložitve sodbe P 2034/2008-II izhaja, da sodišče ni upoštevalo „pripomb“ tožnice, da je v stanovanje vlagala, kar pomeni, da o zahtevku (ugovoru) tožnice o vlaganjih v stanovanje, ki je predmet zapuščinskega postopka, še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je prvo sodišče neutemeljeno zavrglo tožbo.
Pravnomočnost pravdne zadeve P 2034/2008-II bi bila ovira za meritorno odločanje v tej pravdi le tedaj, če bi bilo pravno razmerje, o katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. V tekoči pravdi pa tudi ne gre (v celoti) za zahtevek, ki bi bil v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno. Tožnici torej ni mogoče odreči upravičenja do sodnega varstva z vsebinskim odločanjem o delu njenega zahtevka, o katerem doslej še ni bilo pravnomočno odločeno.
zastaranje – tek zastaralnega roka – tek zastaralnega roka za odškodninsko terjatev – odškodninska terjatev – obseg škode - določljivost škode
Za začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zadošča, da je škoda določljiva.
Zastaranje začne teči, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali, to pa se je v tožnikovem primeru zgodilo konec novembra 2003. Tožniku, čeprav je laik, bi moralo biti ob običajni skrbnosti že na pregledu 27.11.2003 jasno, kakšen je obseg škode, ki je posledica nepravilnega zdravljenja.
pogodba o finančnem leasingu – čisti finančni leasing – splošni pogoji – odgovornost za pravne napake – pravica ugovora dobavitelju
Vse reklamacije v zvezi s predmetom leasinga se je tožena stranka po Leasing pogodbi zavezala urejati z dobaviteljem. Nepreklicno se je obvezala, da do leasingodajalca (tožeče stranke) ne bo uveljavljala nikakršnih zahtevkov glede izbire predmeta leasinga, delovanja in značilnosti izbranega oziroma dobavljenega predmeta leasinga in glede izpolnjevanja dobaviteljevih obvez. Glede na vsebino razmerja je torej tožeča stranka pravico ugovorov dobavitelju glede morebitnih pravnih in stvarnih napak na predmetu leasinga prenesla na toženo stranko (ta pa mora o vseh napakah in dejanjih, ki jih opravi z odpravo pomanjkljivosti, pisno obvestiti tožečo stranko).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074592
OZ člen 190, 633, 636, 639, 639/3, 640. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2.
pogodba o delu – odgovornost za stvarne napake – notifikacija – jamčevalni zahtevki – priznana dejstva
Tožena stranka se je v postopku branila z ugovorom, da spornih (nekvalitetno izvedenih) del ni opravila ona, temveč je bil zanje odgovoren drug podizvajalec. Ker tožeča stranka njenega ugovora ni prerekala, je sodišče pravilno štelo, da odgovornost tožene stranke za očitano nepravilno izvedbo del ni izkazana. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana.