Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je storilec v času trajanja preizkusne dobe storil hujši prekršek, za katerega mu je bila izrečena globa v višini 900,00 EUR in stranska sankcija 16 kazenskih točk v cestnem prometu, je storilcu utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s sodno odločbo – sodna delitev stvari – pravnomočna sodna odločba – dekleratorna vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pridobitelj pridobi lastninsko pravico na nepremičnini s sodno odločbo v trenutku, ko odločba postane pravnomočna, ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo. Vknjižba lastninske pravice ima v tem primeru le publicitetni (dekleratoren) pomen.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074590
ZFPPIPP člen 271, 276, 276/2. ZPP člen 3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – privilegiran upnik – aktivna legitimacija – nedovoljeno razpolaganje – pogodba o prevzemu dolga
Upniku, ki je bil z izpodbojnim dejanjem sam okoriščen (privilegiran), ni mogoče priznati legitimacije po 2. odstavku 276. člena ZFPPIPP. V tem primeru gre za nedovoljeno razpolaganje v smislu 3. člena ZPP.
Razmerje med prvotnim dolžnikom in upnikom je podlaga pogodbe o prevzemu dolga, je njen ključni del. Če tega razmerja ni, ni dolga in ni predmeta pogodbe o prevzemu dolga. Če pa dolg obstaja, se upnikov položaj zaradi njegovega prevzema v ničemer ne spremeni. Tudi v razmerju do novega dolžnika še vedno nastopa kot upnik, t.j. kot oseba, ki je svojo izpolnitev že opravila.
V obravnavanem primeru tožena stranka nikoli ne bo mogla izpolniti svoje obveznosti, zato je tožnik lahko odstopil od pogodbe z navadno izjavo brez dodatnega roka. Tako izjavo lahko upnik/tožnik da izrecno, mogoče pa je od pogodbe odstopiti tudi s konkludentnimi dejanji. Če tista pogodbena stranka, ki je že izpolnila svojo obveznost, zahteva vrnitev tistega, kar je izpolnila, je treba šteti, da je z vložitvijo tožbe odstopila od pogodbe.
Pri razlagi nepravilne izpolnitve je treba dopustiti možnost, da lahko vsaka oblika odstopanja od vsebine obveznosti, razen neizpolnitev neznatnega dela, dejansko pomeni neizpolnitev. Če so ob tem izpolnjeni tudi pogoji za uveljavljanje drugih pravnih posledic iz naslova jamčevanja za napake, pa je treba pogodbi zvesti stranki dati možnost, da izbere tiste posledice, ki najbolj ustrezajo njenim interesom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074592
OZ člen 190, 633, 636, 639, 639/3, 640. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2.
pogodba o delu – odgovornost za stvarne napake – notifikacija – jamčevalni zahtevki – priznana dejstva
Tožena stranka se je v postopku branila z ugovorom, da spornih (nekvalitetno izvedenih) del ni opravila ona, temveč je bil zanje odgovoren drug podizvajalec. Ker tožeča stranka njenega ugovora ni prerekala, je sodišče pravilno štelo, da odgovornost tožene stranke za očitano nepravilno izvedbo del ni izkazana. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana.
zastaranje – tek zastaralnega roka – tek zastaralnega roka za odškodninsko terjatev – odškodninska terjatev – obseg škode - določljivost škode
Za začetek teka zastaranja odškodninske terjatve zadošča, da je škoda določljiva.
Zastaranje začne teči, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali, to pa se je v tožnikovem primeru zgodilo konec novembra 2003. Tožniku, čeprav je laik, bi moralo biti ob običajni skrbnosti že na pregledu 27.11.2003 jasno, kakšen je obseg škode, ki je posledica nepravilnega zdravljenja.
sosporniki – oprostitev plačila sodne takse enega sospornika
Izjema od osnovnega pravila iz 14. člena ZST-1 (tj. plačilo celotne sodne takse) določena le za formalno sosporništvo, medtem ko se na preostale vrste sosporništva (materialno in zakonito) ne razteza.
sprememba tožbe – sklep sodišča o dopustitvi spremembe tožbe – načelo kontradiktornosti – sprememba tožbe v ponovljenem postopku
Opustitev izdaje sklepa o dopustitvi spremembe tožbe sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ta opustitev postane bistvena, če je nasprotna stranka zaradi tega prikrajšana v pravici do kontradiktornega postopka.
Sprememba tožbe je dopustna tudi še v ponovljenem postopku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073998
ZPP člen 212. SZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 147, 151, 151/1, 151/3. OZ člen 198.
odpoved materialni avtorski pravici – uveljavljanje malih avtorskih pravic – odpoved pravici uveljavljati materialne pravice - repertoar tožeče stranke – dokazno breme – dokazna ocena
Pravica do uveljavljanja materialnih avtorskih pravic ae materialna pravico do izkoriščanja avtorske stvaritve, v naravi te pravice pa je, da se ji je mogoče odpovedati. Avtorju torej mora biti puščena svoboda pri odločitvi, ali bo svojo avtorsko pravico do honorarjev zaradi javnega predvajanja ali radiodifuznega oddajanja avtorskega dela uveljavljal ali ne. V primeru, če se avtor odloči, da bo svojo pravico uveljavljal, pa to lahko stori le preko kolektivne organizacije, kot je tožeča stranka, v primeru malih avtorskih pravic torej po določbi 147. člena ZASP.
Avtorju mora biti puščena svoboda pri odločitvi, ali bo avtorsko pravico do honorarja zaradi javnega predvaja radiodifuznega oddajanja avtorskega dela uveljavljal ali ne. Pravici do izkoriščanja avtorske stvaritve se zato lahko tudi odpove.
Dokazno breme, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialne avtorske pravice, ter da predvajana glasba ne sodi v repertoar tožeče stranke, je na toženi stranki, ki to zatrjuje.
nepremičnina v družbeni lastnini – pridobitev pravice uporabe – veljavnost pogodbe – pravna narava vknjižbe pravice uporabe – lastninjenje nepremičnin – imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Pravica uporabe za razliko od stvarnih pravic na nepremičninah, ki jih poznamo danes (SPZ), ni nastala (šele) z vpisom v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni vpis je bil zgolj deklaratorne narave.
Določba tretjega odstavka 3. člena ZLNDL je zgolj sistemske narave in je, izhajajoč iz domneve lastništva, avtomatsko pretvorila pravico uporabe v lastninsko pravico ex lege in ex offo v vseh tistih primerih, kjer je bila pravica uporabe vknjižena v zemljiško knjigo. Sicer pa je za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v prehodu iz družbene lastnine ključen prvi odstavek istega člena, ki določa, da nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov.
skupno premoženje – upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju – darilo – pomoč sorodnikov - posebno premoženje – stroški postopka – načelo uspeha – vsak svoje stroške – umik tožbe
Pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih . To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
pogodba o finančnem leasingu – čisti finančni leasing – splošni pogoji – odgovornost za pravne napake – pravica ugovora dobavitelju
Vse reklamacije v zvezi s predmetom leasinga se je tožena stranka po Leasing pogodbi zavezala urejati z dobaviteljem. Nepreklicno se je obvezala, da do leasingodajalca (tožeče stranke) ne bo uveljavljala nikakršnih zahtevkov glede izbire predmeta leasinga, delovanja in značilnosti izbranega oziroma dobavljenega predmeta leasinga in glede izpolnjevanja dobaviteljevih obvez. Glede na vsebino razmerja je torej tožeča stranka pravico ugovorov dobavitelju glede morebitnih pravnih in stvarnih napak na predmetu leasinga prenesla na toženo stranko (ta pa mora o vseh napakah in dejanjih, ki jih opravi z odpravo pomanjkljivosti, pisno obvestiti tožečo stranko).
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 120, 120/1, 357, 375, 375/2. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 2-2-5, 2-6, 3, 3/3, 5. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 4, 7.
merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem – povišanje nagrade – relevantne okoliščine – konkretizacija predloga za izplačilo nagrade stečajnega upravitelja – končno poročilo stečajnega upravitelja – izplačilo zadnjega dela nagrade – razrešitev upravitelja
Zgolj sklicevanje v predlogu za odmero nagrade na podatke spisa ne zadostuje za konkretizacijo predloga za povišanje nagrade. Ni dolžnost sodišča, da samo v spisu išče podatke, ki bi utemeljevali upraviteljev predlog in s tem opravljalo upraviteljevo delo z namenom ugoditve njegovemu predlogu.
Iz spisovnega gradiva izhaja, da razrešeni upravitelj do razrešitve ni podal končnega poročila, torej bo to delo moral opraviti novoimenovani upravitelj. Zato razrešenemu upravitelju preostalih 10% po že doslej odmerjenih nagradah po Pravilniku v izplačilo ne bo šlo.
Tožena stranka je pogojevala odpravo nagnjenosti jadrnice z namestitvijo uteži s predhodnim plačilom stroškov, ki bi bili za to potrebni, kar pomeni, da ni priznala stvarne napake in je tudi ni bila pripravljena odpraviti na svoje stroške.
Če stranka to zahteva, potem mora izvedenec pojasniti, kako je prišel do zaključka, da plovne sposobnosti jadrnice zaradi nagnjenosti niso okrnjene. Zato bi sodišče prve stopnje zaradi zagotovitve kontradiktornosti postopka in s tem povezane pravice strank do izjave in opredelitve v postopku moralo od izvedenca zahtevati, da svoje mnenje obrazloži tudi glede postopkov, na podlagi katerih je prišel do ugotovitev, ki so pripeljale do odločilnih spoznanj o plovnih sposobnostih jadrnice.
zavrženje predloga za spremembo dolžnika – ustavitev izvršilnega postopka – prehod obveznosti na novega dolžnika – neobstoj pravnega nasledstva – stečaj prvotnega dolžnika – dokončno prenehanje pravnega razmerja
Dolžnik, N.K. D.P., je prenehal, kar je bilo ugotovljeno z upravno odločbo z dne 4. 12. 2002, iz registra društev pa je bil izbrisan z odločbo upravne enote z dne 29. 5. 2006, po izpeljanem likvidacijskem ter začetem stečajnem postopku, ki pa ni bil izveden zaradi nezadostne stečajne mase. Po presoji sodišča druge stopnje že iz navedenega nedvoumno izhaja, da je prišlo s stečajem prvotnega dolžnika do dokončnega prenehanja njegovih pravnih razmerij, zato je v obravnavani zadevi zatrjevani prehod obveznosti na novega dolžnika že pojmovno nemogoč.
vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje – seznam upravičencev – vloga lokalne skupnosti – seznam končnih upravičencev – upravni postopek – neupravičena pridobitev
Sestava končnega seznama upravičencev je izraz vloge tožene stranke (občine), ki je v postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje nastopila kot upravičenka v imenu dejanskih končnih upravičencev in da ne gre za ravnanje toženke kot oblastvenega organa oziroma organa v izvajanju javnih pooblastil.
pristojnost slovenskega sodišča – pristojnost za izvršbo – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni naslov – razveljavitev opravljenih pravdnih dejanj – zavrženje predloga za izvršbo
Določba tretjega odstavka 18. člena ZPP se glede razveljavitve opravljenih pravdnih dejanj in zavrženja tožbe ne more smiselno uporabljati tako, da bi sodišče pooblaščala za razveljavitev sklepa o izvršbi, ki poleg dovolitvenega vsebuje tudi dajatveni del z naravo plačilnega naloga. Sklepa o izvršbi ne gre primerjati z opravljenimi pravdnimi dejanji, saj gre za sodno odločbo, ki v kondemnatornem delu, glede na njeno pravnomočnost in izvršljivost, pomeni izvršilni naslov.
Memljiškoknjižnega dovolila ni mogoče izdati na ime pokojne osebe.
Stališče, po katerem okoliščina, da etažna lastnina v času sklenitve kupoprodajne pogodbe še ni bila vzpostavljena, ne preprečuje izdaje zemljiškoknjižnega dovolila, je materialnopravno zmotno.
Zastaralni rok za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne more začeti teči, preden je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo (in pridobi zemljiškoknjižno oznako).