Ena izmed predpostavk jamčevalnih zahtevkov je ugotovitev, da ima stvar, ki jo je prodajalec izročil kupcu napako, zaradi česar štejemo, da je bila prodajalčeva izpolnitev nepravilna.
V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali je motor zadostoval merilom merilom v sestavi izpušnih plinov, ki jih je določala Evropska direktiva za EURO 3.
Sodišče je sicer dolžno utemeljenost zahtevka preizkusiti na vseh pravnih podlagah, ki so na voljo, vendar pa je pri tem vezano na trditveno podlago, ki je okvir, v katerem sme sodišče opravljati materialno pravno presojo. V konkretnem primeru pa tožnik ni navedel vseh odločilnih dejstev, ki bi lahko utemeljevala uporabo oziroma presojo zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
Ker je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da mu je s prvim plačilnim nalogom za plačilo sodne takse, odmerilo prenizko sodno takso, dolžniku poslalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2013, s katerim ga je pozvalo k doplačilu premalo plačane sodne takse, je dolžniku mogoče povsem utemeljeno očitati, da bi moral ravnati v skladu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2013 in doplačati še 28,00 EUR sodne takse, saj je tudi bil opozorjen na posledice.
ZD člen 162, 212, 213, 213/1, 221, 221/1. ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3, 2, 2/1, 4, 8, 8/2, 12.
obstoj zapuščine – ustavitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – prekinitev postopka in napotitev na pravdo – oseba, katere pravica je manj verjetna – negativno dejstvo – agrarne skupnosti
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, se na pravdo napoti tistega, ki trdi, da premoženje spada v zapuščino, saj negativnega dejstva ni mogoče dokazovati.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2. ZPP člen 158, 158/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači
Temeljno pravilo je, da se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka. Glavni zahtevek je odločilen za ugotovitev vrednosti predmeta spora. V kolikor tožnik v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. V kolikor pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.
Po zastaranju terjatve nastopijo (enaki) učinki pretrganja zastaranja le pod pogoji iz 341. člena OZ, ki določa, da se pisna pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Ker pa vsebina zapisnika z dne 8. 3. 2007 ni nejasna in ne vsebuje spornih določil, ni razloga za uporabo 82. člena OZ, posledično pa tudi ni pomembne razlike med 341. in 364. členom OZ glede razlage izjave o volji.
ZASP člen 168. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. Pravilnik o izvajanju DDV člen 13.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – podlaga za zaračunavanje nadomestila – veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – sprememba tarifnih zneskov – civilna kazen – davek na dodano vrednost – DDV od civilne kazni
Naravo skupnega sporazuma ima le tarifna priloga Pravilnika iz leta 1998, ne pa tudi njegov normativni del, vključno z 11. členom, ki je urejal valorizacijo. Tožeča stranka bi zato spremembo tarifnih zneskov lahko dosegla le po zakonsko predvidenem postopku. Ker Pravilnik iz leta 2006 ni bil sprejet po takšnem postopku, ne more biti podlaga za zaračunavanje nadomestila.
Tožeča stranka ni upravičena do DDV od civilne kazni, saj v zvezi z njo ni bila opravljena nobena posebna storitev oziroma dobava blaga.
Po določbah ZKP zaseg predmetov lahko traja do konca kazenskega postopka. Pravdno sodišče ne sme presojati, ali je takšna ureditev v neskladju z ustavo ali ne, saj je za to pristojno Ustavno sodišče. Za odločitev o zadevi je bistveno le, da zaseg denarja ni bil protipraven (ker ima podlago v določbah ZKP), predkazenski postopek zoper tožnika pa sploh še ni končan, zato o protipravnosti ni mogoče govoriti.
Glede na določbo drugega odstavka 136. člena ZDR, ki določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, tožena stranka svoje terjatve do tožnika ni smela pobotati brez njegovega pisnega soglasja s svojo obveznostjo plačila. Zato je tožena stranka tožniku dolžna povrniti odtegljaje plač.
Z neodplačno odsvojitvijo ene polovice parcele dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve po sodbi IX Pg 4753/2009. V razmerju do tožeče stranke je toženka (tretja) zakonec, za katerega se domneva, da ji je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upniku. Ker pa gre za neodplačno razpolaganje se šteje, da je tudi dolžnik (toženkin mož) vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upniku - tožeči stranki, zato ni potrebno, da bi bilo to toženki znano.
Sklicevanje toženke, da zakonska zveza sedaj obstaja zgolj na papirju, na samo odločitev v tej zadevi nima nobenega vpliva.
postopek v individualnih delovnih sporih – nerazumljive ali nepopolne vloge
Skladno s 36. čl. ZDSS-1 mora sodišče v primeru, če zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, delavca hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je v sporu nastopal sem, brez pooblaščenca, sodišče pa tožnika v sklepu ni poučilo, kako naj tožbo popravi, niti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, kar je terjalo razveljavitev sodbe. Če bi sodišče prve stopnje tožnika skladno z določbo 36. čl. ZDSS-1 pravilno poučilo, bi tožnik kot delodajalca (toženo stranko) prav gotovo navedel pravilno pravno osebo (tožnik je namreč tožbo vložil zoper pravno osebo, ki v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj ni tožnikov delodajalec).
predkupna pravica - solastnina - vsebina obvestila o nameravani prodaji - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - neenaki pogoji prodaje
Ker je ponudba za odkup vsebuje tako navedbo predmeta prodaje, ceno ter rok, v katerem se predkupna pravica lahko uveljavlja, hkrati pa tožnica ni trdila, da ji delež nepremičnine ter ime zainteresiranega kupca niso znani, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ponudba ustrezna in skladna z namenom zakonskih določb o predkupni pravici.
Ob ugotovljenem dejstvu, da je bila tožnici pomembna le cena na kvadratni meter ter dejstvu, da je bila tožnici nepremičnina ponujena po enaki ceni, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da določba drugega odstavka 512. člena OZ ni bila kršena.
odmera sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – vrednost spornega predmeta – izpodbijanje vrednosti spornega predmeta – sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Zoper sklep o določitvi vrednosti spora ni posebne pritožbe. To pomeni, da zoper to odločitev ni samostojne pritožbe, ampak se njena pravilnost lahko izpodbija s pritožbo zoper končno odločbo. V postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep izdan v zvezi z ugovorom, zato ni mogoče presojati pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta.
krivdna odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – slabo vzdrževana tla - slabo vzdrževana javna površina – padec invalida iz invalidskega vozička
Tožnik se je poškodoval tako, da se je s kolesom invalidskega vozička, na katerem je sedel in ki ga je potiskal njegov prijatelj, zataknil v jašek za odvajanje padavinske vode in padel z vozička. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (slabo vzdrževana javna površina, vidne razpoke med granitnimi kockami, večja razpoka med jaškom in kockami ter nalomljene betonske plošče ob jašku) utemeljujejo krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj bi morala biti takšna struktura tal, če že ne preprečena s skrbnim zalitjem kock, vsaj ustrezno sanirana oziroma zavarovana.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po prvem odstavku 88. člena ZDR, ker je izvedla reorganizacijo sektorja trženja, ukinila delovno mesto vodje trženja, s tem pa je odpadla potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je upoštevala vse relevantne zakonske določbe. Tožena stranka je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je ustrezna, v skladu z določbo tretjega odstavka 90. člena ZDR. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.
predhodna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - insolventnost
Sodišče v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ne ugotavlja pogojev za insolventnost dolžnika (izkaz trajnejše nelikvidnosti, da dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju). To je naloga stečajnega sodišča.
Javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri odločanju o pravilnosti prevedbe se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem s tožnikovim dejanskim delom. Vendar pa to pri prevedbi delovnega mesta zaradi uvedbe novega plačnega sistema skladno z ZSPJS ni pomembno, saj je potrebno izhajati iz zadnje veljavne pogodbe o zaposlitvi. Stališče, da je podlaga za prevedbo vsebina veljavne pogodbe o zaposlitvi, je zavzela tudi že sodna praksa.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija – društvo – prenehanje društva – prenehanje društva po samem zakonu – pravno nasledstvo društva
Kadar društvo preneha po samem zakonu, nima pravnega naslednika. Tožeča stranka tako ne more biti pravna naslednica društva x, ki je bilo izbrisano dne 30. 9. 1998, četudi je tako sama določila v 41. členu Pravil o delu in organiziranosti društva x.
pravdni stroški – pridržanje odločitve o pravdnih stroških – odločanje o pravdnih stroških – odmera stroškov – izguba pravice do povračila stroškov – dopolnilni sklep
Sodišče prve stopnje bi o pravdnih stroških moralo odločiti že s sodbo in za pridržanje izdaje posebnega sklepa o stroških v ZPP ni imelo podlage. S sodbo se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Postopanje sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Če sodišče o priglašenih stroških ne odloči, in stranka ne predlaga izdaje dopolnilnega sklepa, izgubi pravico do povračila stroškov postopka.
ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/2, 59, 59/2. ZPP člen 214, 214/1, 337, 337/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - posojilo za nakup nepremičnine - priznana dejstva - pritožbene novote
Okoliščine, kateremu izmed zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) je bil dodeljen kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kateri od njiju ga je odplačeval in koliko ga je odplačal, ne vplivajo na višino deležev.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – stvarna pristojnost – zahtevek na izpraznitev nepremičnine
Ekonomska vrednost nepremičnine ne more biti relevantno merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če ne gre za spor o lastninski pravici. Interes tožeče stranke za uspeh v pravdi za izpraznitev nepremičnine, ki jo tožena stranka po tožbenih navedbah uporablja brez pravne podlage, je mogoče ocenjevati bodisi po prostem preudarku bodisi ga objektivizirati s primerjavo vrednosti sporov iz najemnih razmerij.