OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077748
OZ člen 481, 487, 639, 639/3. ZPP člen 452.
garancija – zahtevek z naslova garancije – odprava napak na stroške prodajalca – odškodninski zahtevek – škoda zaradi neuporabe stvari – zastaranje odškodninskega zahtevka iz garancije – prekluzivni rok – spor majhne vrednosti
Med subsidiarnimi zahtevki (kadar prodajalec zavrne popravilo/menjavo stvari) iz naslova garancije, je mogoče uveljavljati tudi zahtevek na povračilo stroškov popravila/menjave stvari, kadar je slednjo kupec popravil ali dal popraviti/zamenjati na stroške prodajalca.
Tek garancijskega roka se presoja v času uveljavitve zahtevka oziroma obvestila prodajalca o napaki, od katerega tudi začne teči prekluzivni rok za sodno uveljavitev zahtevka. Ali se je garancijski rok iztekel ob izteku prekluzivnega roka ali ne, pa za odločitev o utemeljenosti jamčevalnega zahtevka ni pomembno.
odpravnina – odpoklic s funkcije – direktor – utemeljen razlog – individualna pogodba o zaposlitvi – hujše kršitve obveznosti - odškodnina
Tožnik je bil s funkcije direktorja prvotožene stranke (tožnikov delodajalec) predčasno odpoklican iz utemeljenih razlogov, ki so določeni v individualni pogodbi o zaposlitvi, ki predvideva takšen odpoklic v primerih hujših kršitev obveznosti. Predčasen odpoklic je bil predviden v primerih hujših kršitev obveznosti, če manager ni sposoben voditi poslov, ali če obstajajo drugi utemeljeni razlogi za odpoklic. Tožnik je bil odpoklican s položaja direktorja zaradi nedoseganja rezultatov in sprejetega poslovnega načrta, neupoštevanja in nenamenskega neizvrševanja navodil, predlogov in sklepov edinega družbenika ter kršitev določil individualne pogodbe, ki jo ima sklenjeno z družbo. Zato je bil tožnikov odpoklic utemeljen, tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine v skladu z individualno pogodbo o zaposlitvi, po kateri tožniku v primeru odpoklica brez utemeljenega razloga pripada 4-kratni znesek povprečne plače, ki jo je tožnik dosegel v zadnjem letu, ko je opravljal funkcijo managerja, pa ni utemeljen.
ZIZ člen 267. EZ člen 27, 27/4, 88. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 4, 10-15, 20- 26, 27-35, 45-47. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem člen 9, 9/1-4, 10, 12-16.
začasna odredba – dostop do distribucijskega omrežja – priključitev na distribucijsko omrežje – sodna pristojnost
Odločanje o sporu v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja ne spada v sodno pristojnost, saj mora uporabnik izpolnitev obveznosti po pogodbi o priključitvi na distribucijsko omrežje najprej zahtevati s pisno zahtevo pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja, po zavrnitvi pisne zahteve pa lahko uporabnik sproži postopek pred Agencijo za energijo.
ZOR člen 186, 324, 324/2, 371, 371/3, 376, 376/3, 616, 616/1, 616/2, 617, 620, 620/3.
gradbena pogodba – odgovornost za napake – pravočasno grajanje napak – pravočasnost tožbe – prenehanje pravice – odprava napake na račun prevzemnika posla – škoda zaradi manjvrednosti stvari – kumulacija zahtevkov – zapadlost škode – zamuda – zastaralni rok – refleksna škoda
Toženec se ne more sklicevati na potek roka iz 1. odstavka 616. člena ZOR, če je začel odpravljati ugotovljene napake.
Glede na to, da se je tožnikoma zavezal, da bo do določenega dne napake odpravil, gre za dogovor, ki predstavlja samostojno podlago za presojo o pravočasnosti tožbe, za katero velja splošni 5 letni zastaralni rok.
Odpravo škode v obliki manjvrednosti stvari, ki je bila predmet pogodbe, je mogoče odpraviti (le) z ustreznim jamčevalnim zahtevkom (na znižanje kupnine ali odpravo napak). Glede na to, je škodo na ta način mogoče v celoti odpraviti, ni dopustno hkratno uveljavljanje obeh zahtevkov, kot to vtožujeta tožnika. Zahtevka je mogoče kumulirati le tedaj, ko gre za t.i. refleksno škodo na drugih stvareh.
ZPP člen 155, 155/1, 155/2, 158. ZDPra člen 16, 16/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – razlike v plači – umik tožbe – individualni delovni spor
ZOdvT in ZPP ne predvidevata drugačne odmere nagrade odvetniku v primeru tako imenovanih množičnih tožb.
Za postopke pred delovnimi sodišči je v ZOdvT določena posebna tar. št., v kateri so upoštevani kriteriji za določitev nagrade pooblaščencu, zato ni mogoče pri odločanju o nagradi za pooblaščenca v individualnem delovnem sporu upoštevati odločitev ESČP, ki temeljijo na povsem drugačnih okoliščinah posameznih primerov, ki jih to sodišče obravnava.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3, 150.
razporeditev na drugo delovno mesto – javni uslužbenci – premestitev – pogoji za premestitev – premestitev zaradi delovnih potreb – postopek premestitve zaradi delovnih potreb - obrazložitev
V primeru, če je obrazložitev sklepa o razporeditvi skopa, le-ta zaradi navedenega ni nezakonit in sodišče v sodnem postopku ugotavlja razloge za premestitev.
Za premestitev tožnika ni bilo potrebe, prav tako do nje ni prišlo zaradi učinkovitejšega oziroma smotrnejšega opravljanja dela ter boljše organiziranosti, kar je pogoj po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, zato je bila premestitev tožnika nezakonita.
Po določbah ZKP zaseg predmetov lahko traja do konca kazenskega postopka. Pravdno sodišče ne sme presojati, ali je takšna ureditev v neskladju z ustavo ali ne, saj je za to pristojno Ustavno sodišče. Za odločitev o zadevi je bistveno le, da zaseg denarja ni bil protipraven (ker ima podlago v določbah ZKP), predkazenski postopek zoper tožnika pa sploh še ni končan, zato o protipravnosti ni mogoče govoriti.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 31, 31/1. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 158, 158/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači - predlog za določitev vrednosti predmeta spora
Tožnica kot (glavni) zahtevek uveljavlja obračun in odvod davkov in prispevkov od vtoževne razlike v plači ter plačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je tožbeni zahtevek opredelila po višini tako glede neto kot bruto zneska, vendar je mogoče kot glavni tožbeni zahtevek v smislu 39. člena ZPP šteti vtoževno bruto razliko v plači in ne neto zneska. Ker je bila vrednost spornega predmeta razvidna iz tožbe, predlog za določitev vrednosti predmeta spora v smislu 1. odstavka 31. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom 21. člena ZOdvT ni bil utemeljen.
pravica do izvedbe predlaganih dokazov – razlog za zavrnitev predlaganih dokazov – pravica do izjave – pravica do kontradiktornega postopka – prosta presoja dokazov – dokazna moč – vnaprejšnja dokazna ocena – zasebne listine
ZPP ne pozna dokaznih pravil, ki bi vnaprej dajala določenim dokazom oziroma vrsti dokazov (večjo) dokazno moč. Izjema je le pravilo o vrednotenju javnih listin oziroma drugih listin, ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami, za kar pa v primeru obravnavanih dokumentov iz tožničinega poslovanja ne gre. Prav tako temeljijo na vnaprejšnji dokazni oceni, ki je prepovedana. Kljub temu, da gre za "uradne" dokumente iz poslovanja tožnice kot banke, gre še vedno za zasebne listine, ki jim vnaprej ni mogoče pripisati večje dokazne moči od tiste, ki jo imajo ostali listinski dokazi ali dokazi z zaslišanjem strank ali prič.
obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – dokazna ocena – posebno premoženje – vlaganja po prenehanju skupnosti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je tožnica kljub hudi bolezni že takoj po koncu zdravljenja sodelovala pri skrbi za otroka in sodelovala pri gospodinjstvu, prav tako si je tudi z rehabilitacijo leta 1996 še izboljšala svoje delovne zmožnosti ter upoštevaje, da pomoč sorodnikov pri skrbi za otroka pravdnih strank v času tožničine bolezni predstavlja pomoč obema zakoncema in ne le tožencu (toženec ni zatrjeval in izkazal nasprotno) ter dejstvo, da sta oba zakonca ves čas trajanja življenjske skupnosti prejemala dohodke, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da nobeni izmed pravdnih strank ni uspelo dokazati večjega prispevka k nastanku skupnega premoženja.
Da bi poznejši posegi v premoženje (vse do delitve skupnega premoženja) vplivali na drugačen delež posameznega skupnega lastnika, bi moralo obstajati soglasje pravdnih strank.
plačilo sodnih taks – način plačila sodnih taks – plačilo pri blagajni sodišča – dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodnih taks – obvestilo o teku zapuščinskega postopka – možnost sodelovanja v postopku
V drugem odstavku 6.a člena ZST-1 ni posebej navedeno, da mora v primeru plačila sodne takse pri blagajni stranka sodišču predložiti potrdilo.
Ker je v smrtovnici podatek, da je pritožnica hči pokojnega, bi sodišče moralo opraviti poizvedbe o njenem prebivališču in jo o dejstvu, da teče zapuščinski postopek, obvestiti.
varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – varstvo solastninske pravice na delu stvari – najemna pogodba z enim skupnim lastnikom – upravičenost do posesti
Ob neosporavani ugotovitvi, da gre pri delu predmetne nepremičnine, ki ga zaseda toženka, za skupno lastnino, tožnik kot skupni lastnik nima zahtevka za varstvo skupne lastnine na delu stvari. Poleg tega je bilo na tožniku dokazno breme (glede na toženkin ugovor upravičenosti do posesti dela stvari na podlagi pogodbe s solastnico (natančneje skupno lastnico)), da dokaže, da toženka ni upravičena do posesti, česar mu ni uspelo.
predkupna pravica - solastnina - vsebina obvestila o nameravani prodaji - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - neenaki pogoji prodaje
Ker je ponudba za odkup vsebuje tako navedbo predmeta prodaje, ceno ter rok, v katerem se predkupna pravica lahko uveljavlja, hkrati pa tožnica ni trdila, da ji delež nepremičnine ter ime zainteresiranega kupca niso znani, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ponudba ustrezna in skladna z namenom zakonskih določb o predkupni pravici.
Ob ugotovljenem dejstvu, da je bila tožnici pomembna le cena na kvadratni meter ter dejstvu, da je bila tožnici nepremičnina ponujena po enaki ceni, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da določba drugega odstavka 512. člena OZ ni bila kršena.
predhodna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - insolventnost
Sodišče v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ne ugotavlja pogojev za insolventnost dolžnika (izkaz trajnejše nelikvidnosti, da dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju). To je naloga stečajnega sodišča.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi – ponavljajoče se fizično in psihično nasilje – načelo sorazmernosti
Ker je žrtev nasilja tudi hči A., katere koristi in pravice imajo prednost pred koristmi in pravicami nasprotnega udeleženca, se nasprotni udeleženec ne more uspešno sklicevati na načelo sorazmernosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prodajalec
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu prodajalca po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ker naj bi huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tožniku je očitala, da je z vstavitvijo svoje kartice v prodajalni terminal omogočil strankam popust, hkrati s tem pa sebi neupravičeno pridobil določeno število bonitetnih točk, in da je vplačeval športne stave za svoj račun, kar je po navodilih delodajalca izrecno prepovedano. Tožnik v očitanih dveh primerih, ko je strankam ob nakupu stvari v prodajalni napravil uslugo oziroma vsakokratni stranki določeno korist, tega ni storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, saj ni bil seznanjen z okrožnicami, ki so se nanašale na poslovanje bencinskega servisa, ampak je sledil praksi sodelavcev, ki so občasno opravili usluge strankam s svojo lojalnostno kartico. Z očitanim ravnanjem, da je vplačal športno stavo za svoj račun, ni v ničemer oškodoval tožene stranke, ta kršitev je lažja kršitev iz delovnega razmerja, ki nima narave odpovednega razloga iz določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50, 51, 52, 53.
izvedenina - nagrada za izvedensko delo - odmera nagrade za izvedensko delo - zahtevnost izvedenskega opravila - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa v 48. do 53. členu za posamezna opravila nagrado glede na zahtevnost oz. obseg izvedenskega opravila. Nagrada za določeno izvedensko opravilo je tako določena v razponu.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa zgolj navedlo, da je bila izvedencu priznana nagrada, upoštevaje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, odmere nagrade pa ni ovrednotilo glede na kriterije, ki jih za odmero nagrade določa Tarifa, niti ni navedlo razlogov, zakaj je izvedencu priznalo nagrado v celoti (po vseh priglašenih postavkah). Ker izpodbijani sklep nima razlogov, njegove pravilnosti ni mogoče preizkusiti.