delna zamudna sodba - stvarna služnost poti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti po več služečih zemljiščih - priposestvovana stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti poti - enotni sosporniki - pasivna legitimacija - sklepčnost tožbe
V skladu z ustaljeno sodno prakso lastniki služečih nepremičnin niso nujni in enotni sosporniki.
Sodišče je drugi toženki pravilno vročilo tožbo in jo opozorilo na posledice, če nanjo ne bo odgovorila. Tudi če je nepremišljeno štela, da njen položaj varuje že odgovor na tožbo prvega toženca ali seznanjenost sodišča z okoliščinami glede poti iz drugih postopkov, ne gre za opravičljivo zmoto, zato mora posledice opustitve odgovora na tožbo nositi sama.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/3. ZPP člen 100, 100/1, 153, 205, 205/1, 205/1-1.
dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma za izvedensko delo - sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - brezplačna pravna pomoč - smrt upravičenca - dediči - odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči
Brezplačna pravna pomoč, ki je vezana na osebo, ki ji je dodeljena, je s smrtjo te osebe izčrpana. Z njo je prenehala upravičenost do BPP na podlagi navedene odločbe (prim. prvi in tretji odstavek 3. člena ZBPP). BPP tako s smrtjo prosilca ugasne, še vedno pa v veljavi ostane procesno pooblastilo. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP).
Ko je sklep o založitvi predujma izdan in ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi smrti prvotnega tožnika (prim. 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP), obstaja možnost, da pooblaščenka ali odpove pooblastilo ob tem, da za opravljena pravna dejanja po prenehanju BPP ne bo plačana iz sredstev proračuna, in bodo posledično nastopile nove okoliščine/razlogi za prekinitev postopka, ali pa (pravočasno) predlaga ponovno podaljšanje roka za plačilo predujma. S tem bo zavarovana pravica dedičev pokojnega tožnika do izvedbe dokaza z izvedencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087456
ZIZ člen 226, 227, 239, 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - domneva umika predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - namen regulacijske začasne odredbe - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - dokazni standard verjetnosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - neposredno ustno zaslišanje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - preplačilo dolga - anuiteta - socialna ogroženost - tuja valuta denarne obveznosti - dogovor o valutni klavzuli - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij - sisbon - nedopustne pritožbene
Upoštevaje splošno načelo sorazmernosti se v pravico ene stranke ne sme poseči v večji meri, kot je to potrebno za varstvo pravice druge stranke. Sodišče tako ne izda začasne odredbe, ki presega namen zavarovanja.
Že potencialno nastajanje stroškov, povezanih z uveljavljanjem povračilnih zahtevkov, predstavlja oviro za dosego polnega učinka Direktive, za potrošnika pa težko nadomestljivo škodo.
Za izdajo ureditvene začasne odredbe za zadržanje izvrševanja potrošniške pogodbe z nepoštenim pogodbenim pogojem ni odločilno tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika niti vprašanje reverzibilnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086816
ZVPot člen 24, 24/1. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 88, 88/1.
kredit v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - delna ničnost - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - denarna kazen
Naloga toženke ni bila, da bi tožnici napovedovala, kaj se bo konkretno in kdaj zgodilo, ampak ravno nasprotno, pojasniti bi ji morala, da tudi sama ne more vedeti, kaj se bo v času veljavnosti pogodbe (trideset let) lahko zgodilo na področju gibanja tečajev, zato bi jo morala opozoriti na obstoj neomejenega tveganja, ki ga prevzema.
Dobra vera, ki je samostojen razlog nepoštenosti v 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, je obenem neločljiv del tudi prvih treh alinej 24. člena ZVPot.
Tudi pritožbeno sodišče ne vidi možnosti, da bi kreditna pogodba brez spornega pogodbenega pogoja, ki pomeni njeno bistveno sestavino (količina posojenega denarja, valuta posojenega denarja ter na to vezana obrestna mera), obstala. Takšna pogodba bi bila invalidna do te mere, da je ne bi bilo mogoče izpolnjevati. Pritožbeno sodišče tudi ne najde pravne podlage, po kateri bi sodišče lahko poseglo v pogodbeno voljo strank, s tem da bi devizni kredit oziroma kredit z valutno klavzulo enostavno zamenjalo za evrskega.
V primeru začasnega zadržanja učinkovanja pogodbe se toženki ničesar ne prepoveduje, zato izrek denarne kazni ni potreben.
S tem, ko tožnica za verjetno izkazuje nepoštenost glavnega pogodbenega pogoja in posledično ničnost pogodbe, vsakršno nadaljnje plačevanje obrokov ne more vzpostaviti polnega učinka končne odločitve v tem sporu. Za tožnico kot potrošnico pa predstavlja prekomerno breme, ki ga gre enačiti s težko nadomestljivo škodo tako v premoženjski kot nepremoženjski sferi.
postopek zavarovanja - izdaja začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana nevarnost - nevarnost razpolaganja s premoženjem - nastanek neznatne škode - lastninska pravica na nepremičnini - izvrševanje lastninske pravice - razpolaganje z nepremičnino
Tako kot predpostavka verjetno izkazane nevarnosti razpolaganja s premoženjem (drugi odstavek 270. člena ZIZ) tudi predpostavka neznatne škode služi vzpostavitvi ravnotežja med upnikovo pravico do sodnega varstva in dolžnikovo pravico do zasebne lastnine.
Sodišče je v presoji pravilno izhajalo iz vsebine lastninskih upravičenj glede na naravo stvari in pravic, ki so predmet zavarovanja. Ključna za presojo tako ni bila ohranitev možnosti pridobivanja dohodkov za preživljanje, ampak ohranitev nadaljnjega izvrševanja lastninskih upravičenj na način, kot so jih toženci izvrševali pred izdajo začasne odredbe.
Po utrjenem stališču ustavnosodne presoje se v razmerjih med prirejenimi subjekti tehtanje nasprotujočih pravic opravi po metodi praktične konkordance in ne testa sorazmernosti. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake od nasproti si stoječih pravic zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve človekove pravice drugega. Presoja terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega, oboje ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.
teorija jajčne lupine - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - bodoče telesne bolečine - odškodnina za bodoče telesne bolečine - pravična denarna odškodnina - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da je bila BPP tožniku dodeljena zgolj za oprostitev stroškov iz petega odstavka 26. člena ZBPP oziroma zgolj za stroške sodnega izvedenca, ne pa tudi na stroške zastopanja po odvetniku.
Prav tako je neutemeljeno pritožbeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ki je priloženo tožbi in v zvezi s tem zatrjevanje, da je toženec slednjemu oporekal že v kazenskem postopku, ter da bo oškodovanca treba ponovno pregledati, sicer pa je ta okoliščina znana tudi pričam, ki jih bo toženec predlagal. Gre za izvedensko mnenje iz kazenskega postopka, ki je v predmetnem pravdnem postopku predstavljalo zgolj enega izmed dokazov, pri čemer je sodišče prve stopnje, kot bo obrazloženo, bilo glede temelja odškodninske odgovornosti vezano na kazensko obsodilno sodbo toženca.
V skladu z določbo 14. člena ZPP je v primerih, ko pravdno sodišče obravnava identično dejansko stanje, na podlagi katerega je predhodno že odločalo kazensko sodišče, pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo. Ta vezanost zajema zakonske znake kaznivega dejanja, ki so zapisani v izreku in tudi del obrazložitve, ki se nanje nanaša.
Za obravnavani primer je namreč bistvena razlaga, da morebitno verbalno izražanje ne utemeljuje tako nesorazmernega ukrepa, kot je fizično poškodovanje tožnika, v kazenskem postopku celo kvalificirano kot huda telesna poškodba.
V skladu s teorijo "jajčne lupine", je povzročitelj škode odgovoren tudi za tisto škodo, katere nastanek ali obseg sta pogojena z osebnimi lastnostmi in stanji oškodovanca. Uporaba navedene teorije je tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom.
brezplačna pravna pomoč - stroški sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči
ZBPP v drugem odstavku 11. člena določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Oprostitev plačila stroškov postopka lahko stranka torej predlaga le za tiste stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
elementi delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - očitna pomota v izreku odločbe - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica ni dokazala, da je šlo pri njenem sodelovanju s toženko za delovno razmerje, saj niso bili izkazani vsi elementi delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1. V primeru tožnice ni izkazano, da bi delo za toženko opravljala neprekinjeno, da bi bila vključena v organiziran delovni proces na enak način kot ostali zaposleni, navodila za delo in nadzor pa sta bila izvajana le v smislu nadziranja izvrševanja sklenjenih civilnih pogodb, zato zagotovitev sredstev za opravljanje dela in dodelitev toženkinega elektronskega naslova za komunikacijo ne dokazuje, da je šlo za delovno razmerje.
Sodišče prve stopnje je sicer pri pisanju izreka storilo očitno pisno pomoto, ko je o stroških postopka odločilo v podtočki 7 točke I namesto s točko II, vendar ta pomota ni povzročila nejasnost izreka. Iz obrazložitve jasno izhaja, da se zavrne tožbeni zahtevek (33. točka) in da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (34. točka), zato gre le za očitno pisno pomoto, katero lahko sodišče prve stopnje odpravi z izdajo popravnega sklepa (prvi odstavek 328. člena ZPP).
ukrep po zpnd - postopek po ZPND - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj
Nasprotni udeleženec je izvrševal fizično nasilje zoper predlagateljico tako, da ji je grozil, da jo bo ustrelil, nakar jo je z dlanjo roke udaril po obrazu, zaradi česar je predlagateljica padla po tleh. Navedeno nasilje nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico pa je ključno za presojo v obravnavani zadevi in izkazuje opredelitev nasilja v družini, kot ga določa 3. člen ZPND, in kot tako predstavlja podlago za ukrepe sodišča zaradi nasilnih dejanj kot to določa 19. člen ZPND. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazi in dokazovanje - prepoved vstopa - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanja nasprotnega udeleženca pri predlagateljih povzročajo intenzivno čustveno stisko, ki predstavlja nedovoljeno psihično nasilje.
Izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ima lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar te na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, temelječe na določbi drugega odstavka 202.e člena ZP-1, ne morejo vplivati.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1.
stroški in nagrada izvedenca - stroški izvedenca - višina nagrade izvedenca - izvedensko mnenje - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja
Čeprav je izvedenec kot obrazložitev višine priglašenega stroška zapisal, da so bila vprašanja strokovno zahtevna in so terjala interdisciplinarnost ter da je odgovarjal tudi na vprašanja s področja trženja in obdavčitve, sodišče druge stopnje ocenjuje, da v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi izkazovale, da je bila za priprave na ustno podajanje mnenja potrebna nadpovprečna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij dodatne strokovne literature ali morebitna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno, zato pripada izvedencu zgolj osnovna postavka za priprave na ustno podajanje zahtevnega izvedenskega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - izvedenec psihiatrične stroke
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni hud poseg v človekove pravice zadržane osebe. Dopustno je ob strogih pogojih, določenih v prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Izrečeni ukrep mora biti omejen na najkrajši možni čas.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja in umik tožbe
Umik tožbe ima lahko učinek, določen v 366. členu OZ, le v primeru, ko se je oseba, ki jo je umaknila, želela odreči učinkom sodnega varstva in tako ustavitev izvršbe, ki je bila posledica nezmožnosti poplačila na strani dolžnika (neizterljivost terjatve) in upnikove opustitve predlaganja novega sredstva izvršbe, nima takih učinkov. Pretrganja zastaranja ob umiku predloga za izvršbo ni le tedaj, ko je ta podan z namenom, da se odstopi od izterjave obveznost. Kadar je umik podan oziroma postopek ustavljen zaradi neizterljivosti, torej ko ni prišlo do umika zato, ker bi upnik želel odstopiti od sodnega varstva, ampak je upnik podal umik v posledici neuspešne izvršbe, le-ta nima vpliva na učinek pretrganja zastaranja, ki nastopi zaradi sprožitve sodnega postopka zaradi izterjave upnikove terjatve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42. DZ člen 161, 163.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji je bila kršena pravica do izjave v postopku, ker ji mnenje ni bilo vročeno pred ponovno odločitvijo o predlogu. Vsakemu udeležencu postopka mora biti dana možnost, da se seznani s procesnim gradivom in se o njem izjavi.
ZPP člen 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-4, 39, 39/1, 40, 40/1, 47a, 47a/1, 49, 49/5.
nagrada za delo izvedenca - pravica izvedenca do nagrade za delo - odločanje o povrnitvi stroškov - odmera nagrade in stroškov izvedenca - odmera po stroškovniku - stroškovnik kot sestavni del spisa - vročitev stroškovnika - nagrada za izvid in mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - pregled stranke - čas trajanja - vrednotenje izvedenskega dela
Določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ne dajejo podlage za "zniževanje" zahtevnosti izdelanega mnenja, če je izvedenec še pred izdelavo pisnega mnenja podal ustno mnenje na naroku, za kar se je (logično) pripravil na podlagi istega gradiva, ki je potrebno za izdelavo pisnega mnenja.
ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - odvzem otroka staršem - začasna odredba - začasen odvzem otroka
V postopku se je zanesljivo izkazalo, da je imel mladoletni A. A. hudo stisko že pri vzpostavljanju ponovnih stikov z materjo, na katero je bil navezan. Kljub temu in dejstvu, da otrok očeta ne pozna, pritožba prav tako nerazumno in neutemeljeno vztraja, da ni razlogov za začasno prepoved stikov otroka z očetom. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je treba stike glede na ugotovljene okoliščine tudi očetu začasno prepovedati. Otroku je treba nujno zagotoviti okoliščine, da se bo umiril, se prilagodil novemu okolju in ljudem v zavodu ter si pridobil občutek varnosti. Ni dvoma, da bi bili stiki otroka z očetom, ki ga ne pozna, za otroka stresni, to pa otroku v danih okoliščinah ni v nobeno korist (le v škodo), česar pa pritožba, nekritična do situacije, ne prepoznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086831
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3. ZPP člen 352.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka
Ker pogoji za upoštevanje prepozne pritožbe v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 niso izpolnjeni, je sodišče druge stopnje prepozno pritožbo zavrglo.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - pravna opredelitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Poudariti gre, da so tako otroci kot starši, v družinski skupnosti, glede pravice do doma ter varnosti, telesne in duševne celovitosti ter časti in dobrega imena posameznika, izenačeni in ne v podrejenem odnosu. To je poudarilo tudi Vrhovno sodišče, ki je izpostavilo, da gre pri kaznivem dejanju nasilja v družini po 191. členu KZ-1 prav za zaščito pred nasiljem v specifični skupnosti, med katerimi so med člani različne vezi in odnosi, ki so ekonomsko, psihološko, biološko pogojeni in jih določa ne le pravo ampak tudi tradicija in ožje družbeno okolje, pri nasilju v družini pa gre praviloma za šibkejše člane, to je ženske ali otroke. Prav tako je Vrhovno sodišče spravljanje v podrejen položaj opredelilo kot položaj, ko storilec pri žrtvah povzroči nemoč, strah, vznemirjenje in podobno večje intenzivnosti in trajanja, iz česar izhaja, da pri spravljanju v podrejen položaj ne gre za običajno naravno podrejenost otrok staršem.