CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00090612
ZDru-1 člen 14, 14/1. ZZDej člen 46, 87. ZP-1 člen 42, 42/6. ZPacP člen 18. ZIZ člen 271, 271/1.
sodna presoja zakonitosti izpodbijanega akta - Zdravniška zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - postopek pred razsodišči - disciplinski postopek - težja disciplinska kršitev - kršitev pravil stroke - kršitev kodeksa medicinske deontologije - opustitev dolžnega ravnanja zdravnika zavoda - neustrezna komunikacija - navodila pristojnega zdravnika - ustnost - smrt nerojenega otroka - disciplinska sankcija - javni opomin - uporaba avtonomnega materialnega prava v pravdnem postopku - pravilnik o disciplinskem postopku - ugodnejši predpis - zastaranje pravice do pregona - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - pretrganja zastaranja - pravica do zagovora - pretrgana vzročna zveza - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - dokaz z izvedencem medicinske stroke - dokazna ocena izpovedi prič - ocena verodostojnosti priče - dokazna vrednost dokazov - očitna pisna pomota - sodba presenečenja
V disciplinskem postopku, v katerem se zdravniku očita, da je poklic opravljal v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke, je treba pravno pomembna dejstva ugotavljati (tudi) s pomočjo strokovnjaka (izvedenca). Gre za časovno zamudno procesno opravilo, zato izenačitev absolutnega zastaralnega roka z relativnim, kot predlaga pritožnik, tudi iz tega razloga ne bi bila ustrezna.
ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 60, 64. ZMV-1 člen 30.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost izkazane terjatve - pridobitev lastninske pravice - premičnina - izročitev premičnine v posest - registracija vozila - avto
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom izpodbijanega sklepa, da izročitev kupoprodajne pogodbe še ne predstavlja zadostne podlage za pridobitev lastninske pravice na vozilu. Tudi v primeru simbolične izročitve mora prenosnik pridobitelju namreč omogočiti razpolaganje z vozilom, česar pa zgolj sklenjeni zavezovalni pravni posel s pooblastilom za registracijo ne omogoča.
OZ člen 70, 70/1, 311, 633, 633/2, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/1, 637, 639, 639/3, 642, 642/3, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/2, 1050. ZVPot člen 37c. ZPP člen 309a, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 340, 341, 353.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen dokaz - gradbena pogodba o izvedbi del - napake gradnje - materialnopravno upravičenje - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - obseg odvetnikovega pooblastila - nedovoljene pritožbene novote - odprava napak po drugem izvajalcu - pogoji za pobot terjatev - pravica izvajalca do plačila - skopa trditvena podlaga - materialnopravne določbe - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ta listina vsebuje "dogovor o odpravi napak z dne 26.10.2022" in ta dogovor vsebuje materialno upravičenje, ki je pravna osnova za tožbeni zahtevek v tem postopku.
Sodišče druge stopnje sicer ne pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje o podrejanju tega dogovora določbam materialnega prava, ki bi bile izven določb gradbene pogodbe (izvensodna poravnava, 266. člen OZ). Med pogodbenimi strankami je bila dogovorjena gradbena pogodba (izgradnja novogradnje stanovanjskega objekta), zato zanjo veljajo primarno določbe OZ, ki se nanašajo nanjo.
Okoliščina, da je bil predmet izpolnitvenega ravnanja izgradnja nove stavbe, je bistveni razlikovalni znak, ki izključuje uporabo določb Zakona o varstvu potrošnikov, zato so napačni razlogi sodišča prve stopnje, ki se sklicuje na določbo 37.c člena in razlago v sodni praksi. Z novelo ZVPot-F je bila v ta zakon prenesena Direktiva 2011/83/EU z dne 25.10.2011 (2. točka 1.a člena ZVPot). V skladu s 3. členom navedene Direktive pa se ta ne uporablja za: "(e) za izgradnjo, pridobitev ali prenos nepremičnine ali pravic na nepremičnini; (f) za izgradnjo novih stavb, bistveno spremembo namembnosti obstoječih stavb in najem stanovanjskega objekta za bivalne namene".
ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi vstopa - podaljšanje ukrepa - vstop v stanovanje - nasilje v družini - trajanje ukrepa - nujnost ukrepa - zavrnitev predloga - neizpolnitev pogojev - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - stanovanjski spor - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka
V postopku podaljšanja ukrepa je sodišče prve stopnje pri presoji, ali predlagateljici še potrebujeta varstvo, pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost ponavljanja nasilnih dejanj, presojalo je ravnanje nasprotnega udeleženca in predlagateljic med izvrševanjem ukrepa ter ovrednotilo vpliv že izvršenih nasilnih ravnanj na predlagateljici.
ZD člen 25, 26, 28, 30, 46, 55. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
oporočno dedovanje - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - prosta dokazna presoja - dokazna ocena izpovedbe prič - pojem protispisnosti - kršitev razpravnega načela - prekoračitev trditvene podlage strank - odločanje po prostem preudarku
Odločanje po prostem preudarku (216/I. člen ZPP) se lahko uporabi le izjemoma. Pogoja za uporabo sta dva: tožbeni zahtevek mora biti po temelju utemeljen, višine denarnega zneska pa bodisi ni mogoče ugotoviti, bodisi bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Če je mogoče višino terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, sodišče določbe 216. člena ZPP ne sme uporabiti. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku namreč ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze; prosti preudarek tako ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva. Okoliščine v obravnavani zadevi, ko tožnica zatrjuje, da nujni dedni delež toženca ni bil prikrajšan, ker je toženec od zapustnice za časa njenega življenja prejel pomoč v obliki dela in prehrane, niso takšne, ki bi opravičevale uporabo citirane določbe.
Kot je bilo pojasnjeno, in kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje štelo, da je iz navedb tožnika v tožbi v celoti razviden dejanski stan (okvir) zadeve, na podlagi katerega tožnik zahteva plačilo odškodnine, da pa dejanja, katera očita drugemu tožencu, niso protipravna, česar tožnik ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo navedb v okviru istega dejanskega stanu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00090331
OZ člen 183. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14, 357. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/2, 301/4, 244, 244/1, 353, 365, 383, 386.
odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - pomanjkanje razlogov - objava sodbe v drugih medijih - začetek postopka osebnega stečaja nad toženo stranko - pravne posledice stečaja - prekoračitev tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno o upnikovem (dajatvenem) zahtevku za plačilo terjatve odločati samo s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 353. in 365. členom ZFPPIPP) in je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati samo zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve.
plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - uporaba leasing vozila - pričakovalna pravica - pravica do uporabe
Tožniku v pomanjkanju njegove izključne pravice do uporabe ni mogoče priznati pravice do uporabnine.
ZPrCP člen 3, 3/33, 30, 30/8, 53. ZCes-2 člen 2, 2/1, 2/1-1, 32, 32/2. ZP-1-UPB3 člen 66, 66/2.
pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - pravilna uporaba materialnega prava - prehitevanje - vožnja mimo kolone - avtocesta
Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - bivši družbenik izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - obresti
Neutemeljeno dolžnica uveljavlja, da ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema dolga. Zakon namreč izrecno govori o neplačanem delu upnikove terjatve, kar vključuje tudi neizterjane obresti, zapadle do prevzema. Za le-te imajo upniki izvršilne naslove. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v pravnomočne odločitve glede višine terjatev upnikov. Zato ne drži, da naj bi besedni zvezi "pod enakimi pogoji" in "uveljavljanje plačila" pomenili le možnost, da svoje terjatve lahko upniki zahtevajo neposredno v izvršilnem postopku oziroma, da naj bi šlo le za procesnopravno določbo.
DZ člen 7, 7/2, 136, 136/1, 154, 154/1, 156, 160, 170, 174. URS člen 54.
ukrepi za varstvo koristi otroka - uporaba milejšega ukrepa - omejitev starševske skrbi - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - začasni odvzem - obseg in način izvajanja stikov - največja korist otroka - življenjske okoliščine - osebne lastnosti staršev - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - čas trajanja ukrepa - časovna omejitev trajanja ukrepov
Čeprav imajo starši v skladu z drugim odstavkom 7. člena DZ prednost pri skrbi za otroka, morajo pravice in dolžnosti izvrševati v otrokovo korist (54. člen Ustave RS). Če starši te svoje pravice in dolžnosti ne izvajajo v korist otrok, je otrok ogrožen, zato mora država izvesti ukrepe za njihovo varstvo (prvi odstavek 154. člena DZ). Eden od teh ukrepov je tudi odvzem otroka.
Odvzem otroka zaradi ogroženosti je eden najtežjih ukrepov države, zato zakon določa, da je ta ukrep začasen in lahko traja največ tri leta. Sodišče je ukrep odvzema staršev izreklo v trajanju največ tri leta. Ker mora biti vsak ukrep sorazmeren in vezan na realne cilje ter koristi otroka, bo sodišče lahko ukrep odpravilo pred potekom tega roka po ugotovitvi, da so se okoliščine izboljšale do te mere, da bosta starša lahko ponovno prevzela skrb za otroka, torej ko bosta odpravila pomanjkljivosti in napake pri skrbi za otroka ter izboljšala starševske kapacitete.
Pri presoji koristi otroka ni mogoče izhajati iz predpostavke idealnih družbenih in ekonomskih razmer, kjer bi en starš lahko ostal doma brez posledic za finančno stabilnost družine. Preselitev bližje rejniški družini, kot je to nakazalo sodišče v izpodbijanem sklepu, je v teoriji seveda možna, v praksi pa pomeni izgubo zaposlitve, socialno negotovost ter dolgoročno še slabše pogoje za otroka. Del vsakdanjega življenja večine družin je, da se morajo tudi otroci prilagajati vsakodnevnim okoliščinam družine.
ZFPPIPP člen 233, 233/2, 233/7, 233/9. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/1, 515/6.
stečajni postopek - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme - slamnati direktor - zavrnitev dokaznega predloga - dejanski poslovodja - predujem za stroške stečajnega postopka - odgovornost poslovodstva - odgovornost direktorja - dva direktorja - delna razbremenitev odgovornosti
Deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da morajo v primeru iz drugega in sedmega odstavka istega člena (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi upnik ali sodišče), če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.
Slamnati (nedelujoči) direktor se svoje odgovornosti za poslovanje družbe oziroma odgovornosti za vračilo predujma po 233. členu ZFPPIPP ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge.
varstvo koristi otroka - sprememba ureditve stikov - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - prepoved stikov z otrokom - stiki otroka s starimi starši - razširitev stikov - stiki med počitnicami - začasna odredba ex offo
Pogoj za izdajo začasne odredbe je z verjetnostjo izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Začasna odredba se izda samo glede vprašanja, glede katerega je otrok ogrožen, na način, da se ta ogroženost odpravi oziroma prepreči.
Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 7, 15. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - sklep o nepristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrženje predloga - začasni ukrepi - nujni primer - pristojnost slovenskega sodišča - otrokovo običajno prebivališče - izvajanje starševske skrbi - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki
Pojem običajnega prebivališča je potrebno razlagati tako, da to prebivališče ustreza kraju, ki pomeni neko integracijo otroka v družbeno in družinsko življenje oziroma je za otroka središče njegovih življenjskih interesov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00090785
ZPP člen 2, 2/1, 44, 44/3, 286b, 286b/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZTLR člen 24, 24/1, 25, 25/1, 25/5. ZKZ-73 člen 11, 11/1, 21, 21/2.
vrednost spornega predmeta - izvedenec gradbene stroke - izvedenec geodetske stroke - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gradnja na tujem kmetijskem zemljišču - kmetijsko zemljišče - prvo območje kmetijskih zemljišč - lokacijska informacija - nelegalna gradnja (črna gradnja)
V postopku je izkazano, da imajo obravnavane parcele trenutno status najboljšega kmetijskega zemljišča. Vendar pa je bilo za presojo utemeljenosti zahtevka potrebno ugotoviti, kakšen status so imela zemljišča v času tožnikove gradnje - tožnik, ki ni bil kmet, namreč z gradnjo na tujem ne bi mogel pridobiti lastninske pravice na zemljiščih, ki so bila uvrščena v prvo območje kmetijskih zemljišč. Takega statusa zemljišč pa toženki, na katerih je bilo glede na njune trditve glede statusa zemljišč dokazno breme, nista uspeli dokazati.
Toženki sta za gradnjo in kasnejšo uporabo zidanice vedeli in jo dopuščali, zato z ugovorom, da gre za črno gradnjo, v pravdnem postopku po tolikih letih ne moreta uspeti. Reševanje in rezultat inšpekcijskega postopka zaradi črne gradnje se nanaša na varovanje javnopravnega interesa in na to pravdno zadevo nima vpliva.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - prisilna poravnava - insolventnost - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - nemožnost unovčitve premoženja
Postopek insolventnosti sam po sebi še ne utemeljuje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
Aktualna bilanca stanja za tožnico po neprerekanih ugotovitvah izpodbijanega sklepa izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev (oboje občutno presega višino dolžne sodne takse), pri čemer gre že po definiciji za kratkoročna sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, krajšem od leta dni. Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da tega premoženja ni mogoče unovčiti oziroma da bi razpolaganje z njim za (takojšnje) plačilo (celotne) sodne takse v enkratnem znesku ogrozilo njeno dejavnost, je bilo na tožnici, ki ga ni zmogla, saj o tem ni podala niti ustreznih trditev.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - ogroženost otroka - sorazmernost ukrepa - konfliktnost med starši - komunikacija - napotitev staršev na izobraževanje - napotitev staršev v program pomoči - kontradiktornost
Sodišče lahko izda začasno odredbo, s katero staršema naloži udeležbo v programih pomoči in izobraževanja zaradi izboljšanja njune komunikacije in reševanja konfliktov, če je izkazano, da neprimerna komunikacija in konflikti med staršema ogrožajo otroka.
ZPP člen 339, 339/2, 399/2-8, 399/2-14. OZ člen 190, 190/1, 191, 346, 360, 361.
spor majhne vrednosti - zastaranje zahtevka - zadržanje zastaranja - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sodba presenečenja - neupravičena obogatitev - protispisnost - cestnina - cestninski zavezanec - OBU naprava
Ne glede na obširne toženkine pritožbene navedbe, s katerimi problematizira pravno kvalifikacijo zahtevka, uporabo posameznih predpisov ter presojo ravnanj obeh strank, je za odločitev v obravnavani zadevi odločilno eno samo vprašanje, ali je imela toženka pravno podlago, da je od tožnice zahtevala in obdržala plačilo spornega zneska. Iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katero je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), izhaja, da je bila cestnina za vse opravljene vožnje dejansko plačana preko obstoječe OBU naprave, da nova OBU naprava ob izdaji spornega računa ni mogla evidentirati nobene vožnje, ter da toženka ob zahtevi po dodatnem plačilu ni razpolagala z zapadlo in neporavnano terjatvijo do tožnice. Ta dejanska izhodišča so za odločitev materialnopravno odločilna. To dejansko stanje materialnopravno ustreza položaju neupravičene pridobitve v smislu prvega odstavka 190. člena OZ. Toženka je prejela plačilo brez pravnega temelja, saj zanjo v času plačila ni obstajala terjatev, hkrati pa je bila za iste cestninske odseke že poplačana. V takem položaju obveznost vračila nastane že na podlagi samega dejstva, da je bila premoženjska korist pridobljena brez pravne podlage, ne glede na obstoj ali vsebino pogodbenega razmerja med strankama, morebitne nepravilnosti pri uporabi ali registraciji OBU naprave ali ravnanje tožnice glede ažurnosti podatkov. Odločilno je zgolj to, da toženka ni imela materialnopravne podlage za zaračunani znesek in zato prejetega plačila ne more obdržati.
povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - postopek v sporu majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga zahtevka - konkretni opis - vprašanje pravilne uporabe materialnega prava - poseg v pravico do sodnega varstva
Če je pri presoji sklepčnosti tožbe za plačilo odškodnine zaradi prestanih telesnih bolečin mogoče sprejeti tudi stališče, da mora tožeča stranka podati trditve o trajanju in intenziteti bolečin (lahke, srednje, hude), pa bi takšna zahteva v primeru duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti pretirano posegla v strankino pravico do sodnega varstva. Zadošča opis tožnikovega subjektivnega doživljanja.
Predlagatelj je s kreditom odkupil polovični solastniški delež na hiši, v kateri prebiva, s čimer je preprečil civilno delitev, zato je treba stroške tega kredita všteti v njegove stanovanjske stroške. Zavarovanje nepremičnine, ki je udeleženčev dom, je potreben strošek, ki ga je treba všteti v njegove stanovanjske stroške.