zavrženje tožbe - res iudicata - identiteta tožbenega zahtevka - plačilo nadomestila plače - napredovanje - plačilo razlike
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo o tem tožbenem zahtevku tožnice že odločeno. Ni odločilno, da je bilo tedaj odločeno o tožničinem zahtevku za plačilo nadomestila plač, saj med strankama ni sporno, da tedaj tožnica ni zahtevala tudi dela plače zaradi napredovanja. Tožnica ta del (nadomestila) plače zahteva poleg zneska, ki ji je bil prisojen v prejšnjem postopku. Tega dela zahtevka za nadomestilo plače tožnica ni uveljavljala v prejšnjem postopku, kar pomeni, da o identiteti tožbenega zahtevka ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00089748
OZ člen 131, 132, 149, 171, 186, 186/1. ZPP člen 286a, 286a/5, 367a. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 12/1, 12/2.
škodni dogodek - poškodba pri delu - delovna nesreča - varnost pri delu - nevarna dejavnost - nevarna stvar - skrbnost dobrega strokovnjaka - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - opustitev ukrepov za varno delo - spolzka podlaga - mokra in spolzka tla - pohodna površina - trditveno breme - sodba presenečenja - prekoračenje trditvene podlage - izvedba dokazov - prepozno predlagan dokaz
Inox sam po sebi na vseh pohodnih, tudi zunanjih površinah ne more biti prepovedan, čeprav je splošno znano, da drsi, če je moker, kar je na zunanjih površinah pogosto in tedaj predvidljivo. Specifika majhne zdrsljive delovne površine v konkretnem primeru pa je bila ta, da se ji glede na dejanske ugotovitve (nižji nivo tal v vodohranu, zaradi česar je tožnik moral stopiti na inox podest) ni dalo ogniti. Uporabnik (delavec, konkretno pa tožnik) je bil torej primoran stopiti na zdrsljiv inox, tako ob vstopu kot ob izstopu v vodohran. Ker je bila torej površina, ki je bila neizogibna, predvidljivo nadpovprečno zdrsljiva, bi morala biti dodatno zavarovana, pa ni bila. Vsak dodatni varnostni ukrep bi (tako izvedenec) izboljšal varnostno situacijo, kar ni nerazumna, neživljenjska zahteva, ne nasproti delodajalcu ne proti lastniku objekta. Izveden pa ni bil noben.
Krivda imetnika objekta in delodajalca je zato podana in tožniku, za katerega ni ugotovljeno, da bi storil kaj posebej napačnega, malomarnostnega soprispevka ni pripisati, odgovarjata solidarno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00089953
SPZ člen 70, 70/6. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 254, 254/3.
razdružitev solastne nepremičnine - rok za izplačilo - vrednost solastnega deleža - pritegnitev izvedenca gradbene stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Po določbi tretjega odstavka 254. člena ZPP se lahko zahteva mnenje drugih izvedencev, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljeni dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Kot je bilo obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno na naroku z izvedencem razjasnilo vsa vprašanja v zvezi z pisnim mnenjem in upoštevalo pripombe udeležencev, oba udeleženca pa sta lahko na naroku izvedencu postavljala vprašanja, zato ni podanega nobenega utemeljenega razloga za postavitev drugega izvedenca.
ZPrCP člen 41, 41/1, 41/2, 99, 99/1, 99/1-3. OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 153/3.
prometna nesreča - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost avtomobilista - soprispevek oškodovanca - trčenje avtomobila in kolesarja
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov prepričljivo zaključilo, da je zavarovanka toženke objektivno odgovorna kot imetnica in voznica avtomobila za škodo, ki je ob trku nastala tožniku, da pa je tudi tožnik zaradi opustitve dolžne skrbnosti soprispeval k nastanku škodnega dogodka, kar je sodišče prve stopnje ovrednotilo v višini 20 %.
ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 354, 354/4. ZNP-1 člen 5, 5/2, 42.
delitev nepremičnine v solastnini - smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dedičem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica seznanitve z dokaznim gradivom - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - nadaljevanje postopka - prekluzija v nepravdnem postopku
Eden od udeležencev je pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl. Sklep je torej sodišče izdalo zoper udeleženca, ki to ne more biti. Povrh je sodišče sklep oprlo na dopolnitev izvedenskega mnenja, ne da bi ga prej dalo v izjavo udeležencem.
gradnja na tujem svetu - gradnja na tujem solastnem zemljišču - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo - sklenitev pogodbe - obličnost dogovora - ustni dogovor - realizirana pogodba - konvalidacija pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - določljivost predmeta pogodbe
Toženec je tožniku predlagal, naj nameravano gradnjo hiše premakne, tako da bo njen del segal na sosednjo nepremičnino, ki je v njuni solastnini. Ker je ob tem ustno soglašal, da bo tožnik izključni lastnik hiše in s tem zemljišča pod njo, ta ustna pogodba pa je večinoma realizirana (tožnik je končal gradnjo z lastnimi sredstvi in v hiši živi), mora toženec izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo.
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilne določbe obligacijskega prava o sklenitvi pogodbe, o obličnosti in o konvalidaciji pogodbe, ki ji manjka oblika, ter te določbe prav razlagalo. Drži, da mora biti pogodba o prenosu lastninske pravice sklenjena v pisni obliki (52. člen OZ). A prav tako drži, da lahko navkljub umanjkanju te obličnostne zahteve pogodba obvelja, če je pretežno izpolnjena, ker to določa 58. člen OZ.
zloraba procesnih pravic - namen škodovati - preložitev naroka - denarno kaznovanje pooblaščenca - standard obrazložitve sklepa
Zlorabo je mogoče očitati le, če se oseba zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna. Zloraba procesnih pravic je namreč najhujša oblika nevestnega uveljavljanja procesnih pravic.
Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se sicer dopustno postopanje spremeni v zlorabo pravice.
odškodninska odgovornost upravljalca smučišč - nesreča na smučišču - poškodba pri športu - izvor škode - smučarska vlečnica - objektivna ali krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - neskrbno ravnanje oškodovanca
Kateri sistem odgovornosti je treba uporabiti, je treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru, s presojo okoliščin, v katerih je škoda nastala. Odgovor na vprašanje, ali pride v poštev uporaba objektivne odgovornosti, je odvisen od tolmačenja pravnega standarda "nevarna stvar oziroma nevarna dejavnost".
Obravnavani primer je skladen s pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča, na katerega opozarja tudi pritožba, in po katerem za škodo, ki jo utrpi smučar pri uporabi vlečnice, odgovarja njen upravljalec objektivno, če škoda izvira iz same naprave (npr. zlom sidra, odtrganje vrvi, popustitev vrvi in pod.), sicer je njegova odgovornost krivdna. Škoda izvira iz same naprave (vlečnice) oziroma iz njenega delovanja. Če je tako, za škodo odgovarja imetnik nevarne naprave oziroma upravljalec, v obravnavanem primeru toženka.
Neutemeljena je pritožbena trditev, ki meri na zaključek, da toženka ni odškodninsko odgovorna, ker je tožnica soglašala z (vsemi) tveganji, ki jih prinaša smučanje. Smučar sprejema tveganja, ki so značilna za ta šport, ki se pojavljajo pri običajnem teku te športne dejavnosti in so mu znana. Riziko, ki izvira iz delovanja žičniške naprave, ki ne omogoča takojšnje ustavitve in je zato lahko nevarna, ni običajen riziko, v katerega je povprečno skrben smučar privolil.
OZ člen 419, 419/1. ZIZ člen 24, 24/1. ZPP člen 8. ZN člen 64.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - obvestilo o prenosu terjatve - obveščenost dolžnika - pogodba o prenosu terjatve - pravica do izjave - prenos terjatve na novega upnika - aktivna legitimacija upnika - kvalificirane listine - notarsko overjen podpis na pogodbi
Res je sicer, da 419. člen OZ določa, da je o prenosu terjatve potrebno obvestiti dolžnika. Vendar je namen te določbe le, da dolžnik ve, komu je dolžan plačati dolg. Zgolj zaradi dejstva, da dolžnica ni bila obveščena o odstopu terjatve, pa ne pomeni, da ta ni veljaven. Posledica izostanka obvestila dolžnici je zgolj ta, da zanjo velja do obvestila prejšnje razmerje in bi lahko svoj dolg pravilno izpolnila prvotnemu upniku oziroma odstopniku, s čimer bi prenehala tudi njena obveznost do izpolnitve novemu upniku oziroma prevzemniku obveznosti.
ZIZ člen 272, 273, 273/1, 273/1-3, 273/2. ZDSS-1 člen 70. ZIUZDS člen 36, 36/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - povezanost med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom - interventni ukrep - zadržanje - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - verjetno izkazana dejstva - vročitev obvestila - izrek sodne odločbe - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Med vsebino začasnega zavarovanja in terjatvijo mora obstajati povezanost. Poleg tega morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Ker z začasno odredbo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bi bilo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku, je sodišče prve stopnje takšen predlog tožnice utemeljeno zavrnilo.
Vsebino pravnega varstva, ki jo sodišče da stranki opredeljuje izrek sodbe. Kadar sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že po naravi stvari sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem z njim o delu predloga sploh ni bilo odločeno. Če stranka meni, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko skladno z določbami ZPP predlaga sodišču izdajo dopolnilnega sklepa (325. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP). Sklep lahko dopolni le tisto sodišče, ki je takšno napako zagrešilo in to le na predlog stranke.
V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca. Ker ni verjetno izkazano, da je bila tožnica z obvestilom o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja seznanjena, niso mogli nastati učinki iz drugega odstavka 36. člena ZIUZDS in do zadržanja pravic ni prišlo.
prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja
V opisu se ne zatrjuje, da je obtoženi tujce pobral na točno dogovorjenem kraju ob točno dogovorjenem času v dogovoru s kakšnim drugim članom hudodelske združbe, temveč je opisano zgolj to, da je obtoženi prevažal 11 tujcev, da je vnaprej organiziran transport tujcev med drugim organizirala tudi oseba po imenu A. ter da je pri tem sodelovalo še več oseb, vendar vloga teh več oseb kot domnevnega tretjega člana hudodelske združbe ni z ničemer konkretizirana, prav tako ne njihova povezava z obtoženim. Zgolj navedba, da je na organizirani poti sodelovalo več oseb, med drugim tudi obtoženi, namreč ne zadošča, saj v takšnem opisu ni konkretizirana organizirana povezava, ki zahteva ustrezno osmišljeno strukturo, to je delitev vlog in v določenem obsegu vnaprejšnje načrtovanje dejavnosti in koordinacijo. Navedenih ni nobenih okoliščin, ki bi opisovale usklajeno ter vnaprej organizirano ravnanje večih oseb.
stiki med starši in otrokom - sprememba izvajanja stikov - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiska otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujenost otroka od matere - mnenje otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - duševna motnja matere
Ogroženost otroka, ki je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, je tako imenovani pravni standard; konkretna vsebina tega nedoločenega pravnega pojma se oblikuje za vsak konkretni primer posebej. Nobenega dvoma ni, da se kot ogrožanje šteje tudi ravnanje, ki otroka spravlja v psihično stisko
URS člen 25. ZPP člen 111, 111/2, 142, 142/4, 343, 343/2, 346, 346/1, 443, 443/1, 458, 458/4.
pritožba v sporu majhne vrednosti - osebna vročitev - fikcija vročitve - pričetek teka pritožbenega roka - zakonski prekluzivni rok - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - pravica do pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
15-dnevni rok (iz 142. člena ZPP) za prevzem pošiljke je začel teči v torek 13. 5. 2025, ko je bilo tožencu v poštnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, in se je iztekel v sredo 28. 5. 2025. S tem dnem se šteje, da je bila opravljena vročitev izpodbijanega sklepa, ne pa šele takrat, ko je bilo pisanje toženi stranki puščeno v hišnem nabiralniku (to se je zgodilo 29. 5. 2025).
Res je sicer, da se je sodišče druge stopnje v prvem sojenju v razveljavitvenem sklepu opredelilo do materialno pravnih izhodišč sodišča prve stopnje, ki jih je že takrat štelo za pravilne, vendar pa slednje ne pomeni, da je sodišče prve stopnje s tem bilo razrešeno dolžnosti, da se v novem sojenju (ponovno) izreče o uporabi materialnega prava (sodišče prve stopnje sicer na materialno pravna izhodišča sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu ni vezano, vezano je zgolj na dane napotke sodišča druge stopnje, kar pomeni, da mora opraviti vsa pravdna dejanja, ki mu jih nalaga razveljavitveni sklep in obravnavati vsa vprašanja, na katera ta sklep opozarja). Na ta način je bila dana strankam možnost uveljavitve pravice do učinkovitega pravnega varstva tudi glede materialno pravnih izhodišč (25. člen Ustave RS), sodišču druge stopnje pa možnost pritožbenega preizkusa. Razveljavljena sodba v prvem sojenju pomeni, da ne obstaja več, zato se je potrebno v novem sojenju, z izdajo nove sodbe opredeliti do vseh pravnih in dejanskih vidikov spora, na podlagi katerih je bila odločitev v novem sojenju sprejeta.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VSL00090104
ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1. ZIZ člen 15, 17, 20. ZDR-1 člen 108, 118. ZPIZ-2 člen 144, 144/1, 144/3.
ustavitev izvršbe - oprava izvršbe - konec izvršilnega postopka - ugovor zoper sklep o izvršbi - odločitev o ugovoru - zavrženje ugovora - pravni interes - procesna predpostavka - sodna poravnava kot izvršilni naslov - bruto dohodek - denarna odpravnina - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - prejemek iz delovnega razmerja - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka, ki se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Če o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, izdani sklep o ustavitvi postopka ne pomeni konca izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec oprave izvršbe - povsem enaka bi bila situacija, če sodišče izpodbijanega sklepa ne bi izdalo, saj je bila izvršba (kot že pojasnjeno) končana že s samo realizacijo sklepa o izvršbi. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika, izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je v Sloveniji uveljavljen sistem bruto dohodkov, prav tako je pravilno opozorilo na razliko med odpravnino, ki je urejena v 108. členu ZDR-1, in denarnim povračilom za primer nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ko nadaljevanje delovnega razmerja glede na okoliščine ni več možno, ki je urejena v 118. členu ZDR-1. Izplačilo, ki je bilo med strankama dogovorjeno s sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov v tej zadevi, je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot denarno povračilo iz 118. člena ZDR-1. Zmotno pa je pri tem štelo, da se od tega denarnega povračila ne plačajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.V sodni praksi je že bilo poudarjeno, da se po določbi prvega in tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 od denarnega povračila plačujejo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da se na navedene določbe ZPIZ-2 se sklicujejo tudi drugi področni zakoni, ki urejajo obveznosti plačila prispevkov od prejemkov iz delovnega razmerja iz zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti itd. Taka sodna praksa se ujema z vsebino davčnega pojasnila FURS z dne 17. 6. 2025. S predstavljenim stališčem soglaša tudi pritožbeno sodišče, saj gre pri denarnem povračilu za prejemek na podlagi delovnega razmerja - če ne bi bilo delovnega razmerja (ki je sicer res prenehalo), tudi denarnega nadomestila ne bi bilo.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - zloraba psihoaktivnih snovi - odklanjanje zdravljenja - agresija - ogrožanje življenja in zdravja - resno ogrožanje drugih - trajanje ukrepa - mnenje izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Po mnenju izvedenke psihiatrinje ima A. A. hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega vedenja, pri čemer je v preteklosti že bil agresiven in ogrožujoč do svojih bližnjih, konkretno matere. Tega ni mogoče opravičiti z medsebojnim nerazumevanjem oz. spori ali domnevnim materinim nagajanjem. Brez zdravljenja, ki ga prostovoljno ne želi, zato obstaja resna in konkretna nevarnost, da bo spet huje ogrozil svoje ali/in tuje zdravje in življenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00090968
ZPIZ-2 člen 143, 144, 145, 147, 149, 403, 403/3. URS člen 22. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
postavitev drugega izvedenca - kršitev pravice do izjave - bistvena kršitev določb postopka - invalidnina za telesno okvaro
Tudi po podaji izvedenskega mnenja so ostale odločilne razlike med strokovnim stališčem toženca in sodnega izvedenca, zaradi česar bi moralo sodišče predlogu toženca za postavitev novega sodnega izvedenca ugoditi in mu zastaviti vprašanja, na podlagi katerih bi lahko razjasnilo razhajanja oziroma preverilo izpostavljene dvome v pravilnost strokovnih ugotovitev. Z zavrnitvijo dokaznega predloga toženca za postavitev drugega izvedenca, je sodišče toženca prikrajšalo za vsebinsko popolno kontrolo nad izvedbo odločilnega dokaza. Gre za v poseg v pravico toženca do izjave in bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 35. ZDR-1 člen 6, 6/2, 126, 126/2, 127. URS člen 14, 22, 33, 67, 74. OZ člen 299, 299/1. ZVarD člen 13. ZPP člen 213.
plačilo razlike v plači - plačilo za poslovno uspešnost - delovna uspešnost - prepoved diskriminacije - osebna okoliščina - zdravstveno stanje delavca
Plačilo za poslovno uspešnost je kolektivno nagrajevanje praviloma vseh delavcev pri delodajalcu, odvisno od doseženih poslovnih ciljev, tržnih razmer itd., ne pa od individualne količine ali kakovosti opravljenega dela. To pomeni, da so (z vidika pravice do plačila za poslovno uspešnost) v primerljivem položaju vsi delavci, ki so v določenem letu pri delodajalcu zaposleni in vključeni v sistem nagrajevanja, ne glede na to, ali so bili del leta v bolniškem staležu ali ne.
Delodajalec mora tudi pri plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja zagotavljati enako obravnavo glede na osebne okoliščine. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: da je toženec pri izplačilu poslovne uspešnosti za sporna leta dosledno izhajal iz kriterija prisotnosti na delu; da se bolniška odsotnost ni štela kot prisotnost, kar je pomenilo nižji znesek poslovne uspešnosti za delavce, ki so bili bolniško odsotni; razlog odsotnosti je bila bolezen, o kateri odločajo pristojni zdravniki in na katero delavec ne more vplivati. Znižanje plačila za poslovno uspešnost zaradi bolniške odsotnosti je diskriminatorno, ker gre za osebno okoliščino, na katero delavec nima vpliva, delavci, ki so bili bolniško odsotni, pa so z vidika kolektivnega nagrajevanja v primerljivem položaju z ostalimi delavci.
Četudi je tožnica razumela, da obrok ni fiksen in da se bo v primeru spremembe tečajnega valutnega razmerja CHF/EUR spremenil (povečal), to ne zadošča za sklep, da je razpolagala z zadostnimi informacijami za sprejem poučene in preudarne odločitve. Velika apreciacija CHF napram EUR v dolgoročnem pogodbenem obdobju je za toženo banko kot finančnega strokovnjaka predvidljivo tveganje, na katero tožnice ni opozorila. V kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev je merilo dobre vere objektivno. V pritožbi izpostavljena okoliščina, da tožena banka ni ravnala zavajujoče in da tožnici ni vsilila kredita v CHF, zato ni pravno odločilna.
OZ člen 287, 288, 336, 344, 347, 361, 364. ZDR-1 člen 134, 202.
plačilo razlike v plači - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - vračunavanje izpolnitve - plačilo obresti - pripoznava dolga - vrstni red vračunavanja izpolnitve
V obravnavani zadevi ni na mestu uporaba 288. člena OZ, temveč gre za situacijo, ki jo ureja 287. člen OZ. Za pravilno razumevanje položaja je bistveno izhodišče, kakšna je bila struktura obveznosti med pravdnima strankama. Tožena stranka je tožniku v letih 2013 do 2017 izplačevala prenizka nadomestila plače. Te terjatve, ki so nastajale vsako leto posebej, imajo značaj več ločenih, samostojnih obveznosti in jih je mogoče individualno izpolniti, neodvisno ena od druge. Vsako "letno" terjatev je zato mogoče obravnavati kot samostojen dolg, ki vsebuje glavnico in morebitne stranske terjatve. Tak položaj je tipičen za uporabo 287. člena OZ, po katerem dolžnik lahko najpozneje ob izpolnitvi določi, katero obveznost izpolnjuje, kadar je teh obveznosti več.
Plačilo obresti lahko pomeni konkludentno pripoznavo glavne terjatve, ne velja pa obratno - plačilo glavnice samo po sebi ne pomeni pripoznave obresti.