SZ člen 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 40, 40/1, 40/2, 50, 50/3, 97, 97/1. ZSR (1974) člen 16, 16/1, 16/2.
privatizacija stanovanj - hišniško stanovanje - imetnik stanovanjske pravice - pravica začasne uporabe - drugo primerno stanovanje - pravica do odkupa
Tožnik ni dokazal, da bi imel ob uveljavitvi SZ na hišniškem stanovanju stanovanjsko pravico. Na tem stanovanju je imel v posledici opravljanja hišniških del le pravico do začasne uporabe stanovanja po 40. členu ZSR iz leta 1982, zato ni upravičen do odkupa drugega primernega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 129. člena SZ.
Za izdajo začasnih odredb s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine za zavarovanje denarne terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku, je glede na določbo 3. odstavka 304. člena ZUP v zvezi s 302. členom ZUP alternativno pristojen upravni organ ali sodišče. Če se zavarovanje opravi po sodni poti, se uporabijo določbe ZIZ.
Po 128. členu ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Tak zahtevek dajalca socialne pomoči pa ni denarna terjatev do zapuščine, temveč dajalec pomoči s tem zahtevkom izloča iz zapuščine del premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje oziroma oskrbo. Za denarno terjatev do zapuščine gre le tedaj, ko dediči in dajalec pomoči sklenejo dogovor po 3. odst. 128. člena ZD.
lovska družina - prenehanje članstva - izpodbijanje sklepa - pravna sredstva - rok za vložitev tožbe
Ker je tožnik vložil pritožbo zoper sklep upravnega odbora tožene stranke, zoper katerega pa upoštevaje interne akte lovske organizacije ni bilo predvidenega pravnega sredstva, in zato zamudil rok za vložitev tožbe zoper navedeni sklep, v smislu 59. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegovo nepravočasno vloženo tožbo.
Služnostna pravica se ustanovi zaradi potreb gospodujočega zemljišča zato okoliščina, ki se nanaša na služeče zemljišče za ugotovitev prenehanja služnosti ni relevantna. Upoštevajo se le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče. Pri ustanovitvi služnosti s sodno poravnavo ni nujno, da obstaja objektivna korist za nastanek služnosti - velikokrat nastane zaradi subjektivne koristi stranke v prid katere je služnost ustanovljena, ker gre pri sodni poravnavi za medsebojno popuščanje pravdnih strank.
Upravičenci lahko zahtevajo izločitev iz tistega zapustnikovega premoženja, ki bi sicer, če izločitve ne bi bilo, spadalo v zapuščino po zapustniku. Če je zapustnik s svojim premoženjem pravno veljavno razpolagal za časa svojega življenja z darilno pogodbo za primer smrti, iz takega premoženja ni možno zahtevati izločitve, ker le - to preide na obdarjenca v trenutku smrti zapustnika in ne bi prešlo v zapuščino, četudi ne bi bilo zahteve po izločitvi.
izterjava neplačane takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
1. Odločbo o odmeri takse sodišče izda le na zahtevo stranke. Sodišče ne more ob podani zahtevi stranke za izdajo odločbe o odmeri takse odmeriti višje takse, kot je stranki naloženo z nalogom, saj ne more odločiti v njeno škodo. 2. V pravdni zadevi, v kateri je tožeča stranka taks oproščena, toženčeva obveznost plačila dela taks za tožbo ne nastane že z dnem vložitve tožbe oziroma tedaj, ko sodišče izda sklep, s katerim tožnico plačilo taks oprosti, ta obveznost ne more nastati preden sodišče odloči s sodbo o zahtevku tožeče stranke.
Iz trditev v tožbi, da je tožeča stranka sklenila pogodbo o nakupu delnic, ki jih je nato prvotožena stranka v stečajnem postopku znova prodala drugotoženi stranki, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na razveljavitev pogodbe o prodaji med toženima strankama
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL48462
ZZK člen 13, 66, 66/2. PVZK člen 21, 22.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - skupna hipoteka - zemljiška knjiga - vpis hipoteke - glavni zemljiškoknjižni vložek - stranski zemljiškoknjižni vložek
Skupna hipoteka ni zgolj navadna vsota zastavnih pravic na posameznih nepremičninah. Sodišče, kjer se vodi glavni vložek je zato pristojno tudi za posamezna procesna opravila, ki se nanašajo na stranski vložek.
Če se v opisu dejanskega stanja v obtožbi prepletata huda žalitev in zgroženost, gre pa za kolektivnega oškodovanca (vernike), ko tudi ni opisan pojem hude razžalitve, saj t.i. običajna razžalitev ne zadošča, ne gre za kaznivo dejanje nasilništva po 2. in 1. odst. 299. čl. KZ.
V pogodbi o zaposlitvi je določeno, da tožnik v času delovnega razmerja in še dve leti po prenehanju le-tega ne sme ustanavljati ali se zaposlovati v podjetju, ki se ukvarja s toženki konkurenčno dejavnostjo. Za primer kršitve te obveznosti sta stranki izrecno predvideli odškodninsko odgovornost tožnika in možnost izbrisa konkurenčne družbe iz sodnega registra. Glede podrobnejše ureditve medsebojnih razmerij, vključno z vprašanjem tožnikove odškodnine za uveljavljanje konkurenčne klavzule, sta se pogodbeni stranki sklicevali na ureditev v posebnem aktu tožene stranke. 11. poglavje statuta tožene stranke za podrobnejšo ureditev medsebojnih razmerij v zvezi konkurenčno klavzulo pooblašča nadzorni svet, ki je ta razmerja tudi uredil. Takšna ureditev medsebojnih pravic in obveznosti iz konkurenčne klavzule, ki sta jo tožnik in tožena stranka izrecno dogovorila v pogodbi o zaposlitvi, predstavlja zakonito in dovolj konkretizirano pravno podlago za uveljavljanje zahtevkov iz tega pravnega naslova.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Iz tožbe je razvidna utemeljenost vtoževanih zahtevkov, pri čemer je za takšno ugotovitev predvsem odločilno, da zatrjevana dejstva o neizpolnjenih denarnih obveznostih tožene stranke do tožnice iz naslova delovnega razmerja niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana, zaradi česar so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Tudi v primeru enotnega materialnega sosporništva se lahko izda začasno odredbo prepovedi razpolaganja s premičnim premoženjem (avtomobilom) le zoper enega od sospornikov, če bi bil s tem dosežen namen zavarovanja, kar velja za primer, ko gre za zavarovanje denarne terjatve, ki se nanaša izključno na enega od enotnih sospornikov na pasivni strani zato, ker ima ta v posesti stvar, ki je predmet spora. S tem ni kršeno načelo najugodnejšega dejanja, ki izhaja iz 196. čl. ZPP. To načelo prepreči situacijo, da bi ob različnih procesnih dejanjih enotnih sospornikov prišlo do možnosti različnih sodnih odločitev, kar bi bilo v nasprotju s temeljno značilnostjo enotnega sosporništva (izdaje enake sodbe za vse enotne sospornike).
mirovanje postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj - listina, sestavljena v tujem jeziku - odsotnost z naroka
Mirovanje postopka pomeni zastoj v postopku, ki nastane vselej le po volji strank. Zato sodišče nikoli ne odredi mirovanja uradoma, pač pa le ugotavlja, da so nastopili pogoji za mirovanje. ZPP v 1. odst. 209. čl. med drugim določa, da nastane mirovanje postopka tudi, če ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride na narok za glavno obravnavo, druga pa predlaga mirovanje, razen če je stranka, ki ni prišla na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti. Navedeni pogoji so bili v tej zadevi izpolnjeni. Iz spisa ne izhaja, da bi tožnik sodišču sporočil razlog, zaradi katerega se obravnave ne bo udeležil, prav tako tudi ne, da bi predlagal, naj se narok opravi v njegovi odsotnosti. Obravnave se je sicer udeležil A.J., ki je sodišču predložil listino v tujem jeziku, iz katere naj bi po njegovih navedbah izhajalo, da ima tožnik status begunca in da ne dobi izstopnega vizuma. Listine v tujem jeziku prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni upoštevalo oz. z njo postopalo po 108. čl. v zvezi z 2. odst. 104. čl. ZPP iz razloga, ker jo je predložil A.J., ki nima lastnosti pooblaščenca tožnika za zastopanje v tem sodnem postopku, saj ga je tožnik, kot izhaja iz pooblastila, pooblastil le za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Zato utemeljeno tudi ni upoštevalo že navedene navedbe A.J. o razlogih, zaradi katerih naj bi se tožnik ne mogel udeležiti glavne obravnave.
Stranka, ki ugotovi, da se naroka za glavno obravnavo ne bo mogla udeležiti, mora sodišču za vsak razpisan narok za glavno obravnavo pravočasno - torej še pred pričetkom naroka - sporočiti opravičljiv razlog, če se želi izogniti posledicam izostanka.
Imuniteta sindikalnega zaupnika se ne nanaša le na sindikalno dejavnost. Iz 51. člena KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo izhaja, da zoper sindikalnega zaupnika brez soglasja sindikata ni mogoče začeti disciplinskega postopka. Če sindikat soglasja ne da, lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja (41. člen SKPgd), če pa ta ne pripelje do soglasja za začetek disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika, disciplinskega postopka ni mogoče zakonito uvesti.
Imuniteta člana sveta delavcev se ne nanaša le na delovanje članov sveta delavcev glede njegove aktivnosti v zvezi s članstvom v tem organu. Zato je potrebno 2. odst. 67. čl. ZSDU razlagati tako, da je potrebno v vsakem primeru pridobiti soglasje sveta delavcev za začetek disciplinskega postopka zoper njegovega člana. Če svet delavcev ne da soglasja, lahko pride do spora med delodajalcem in svetom delavcev, ki se razrešuje v skladu z določbami od čl. 99 do 106 ZSDU po pristojni arbitraži.
Ker je sodišče prve stopnje štelo, da tožena stranka ni bila dolžna pridobiti soglasje sindikata in sveta delavcev za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika, je zmotno uporabilo določbo 51. čl. panožne KP in 2. odst. 67. čl. ZSDU.
Kadar sodišče v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločbe ZPIZ o pravicah iz invalidskega zavarovanja, lahko invalidnost in preostalo delovno zmožnost razčiščuje tudi z dopolnilnimi mnenji invalidske komisije. To ne pomeni kršitve načela kontradiktornosti niti pristranskosti ali neobjektivnosti mnenja invalidske komisije zgolj zato, ker je komisija organ tožene stranke.
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 35, 35-4.
solidarnostna pomoč - zasebni delodajalec
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci v 4. točki 53. člena ne določa, da je do solidarnostne pomoči upravičen le delavec, ki je v daljšem bolniškem staležu zaradi poškodbe ali bolezni, dobljene na delu. Zato je do solidarnostne pomoči upravičen tudi delavec, ki se je poškodoval izven delovnega časa.
sodna taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Ker tožnik ni predložil dokazila o plačilu takse sodišču v roku 8 dni, kot mu je bilo naloženo, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, da se šteje, da je tožba umaknjena in da se postopek ustavi.
Poprava sodbe je mogoča le, če gre za napake v imenih, v številkah ter za druge očitne pisne in računske pomote, za pomanjkljivosti glede oblike in za neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom ter v primeru, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (1. in 3. odst. 328. čl. ZPP). Pri tej sodbi ne gre za katerega od teh primerov, pač pa za stanje, ko pritožbeno sodišče ob delni spremembi sodbe sodišča prve stopnje, v izreku ni odločilo o delu zahtevka, o katerem bi moralo odločiti s sodbo (del obrestnega zahtevka za določeno obdobje). Gre za primer iz 1. odst. 325. čl. ZPP, ko sodišče ne odloči o delu zahtevka. V takem primeru lahko stranka v 15-ih dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni. To seveda velja tudi za sodbo pritožbenega sodišča. Če stranka ne predlaga dopolnitve sodbe, nastopi po preteku navedenega roka pravna fikcija, po kateri se šteje, da je tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek, ali na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
invalidsko zavarovanje - delovni invalid - nadomestilo plače - razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo
Ker je bila tožnica na drugo ustrezno delo razporejena s sklepom o prerazporeditvi in je nato podpisala tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi ter za to delo prejela plačilo, je s tem tudi izpolnila enega od pogojev, določenih za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Kot delovni invalid opravlja delo glede na preostale delovne zmožnosti, to je ustrezno delo (1. odst. 133. člena ZPIZ/92).