ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZIZ člen 23, 53, 62, 23, 53, 62.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - obrazložitev ugovora
Ne gre prezreti posebnosti glede t.i. bianko menice. Ta v ZM ni izrecno urejena. Pravna teorija in sodna praksa pa sta si vendarle enotni, da zanjo (posredno) velja določba 2. odstavka 16. člena ZM, na katero se sklicuje pritožnik in ki nasproti imetniku menice res prepoveduje tiste ugovore, ki se nanašajo na vsebino pooblastila za izpolnitev menice, vendar le, če imetnik menice ni bil pooblaščen za njeno izpolnitev. Ker pa je bil v obravnavanem primeru ravno upnik v tem izvršilnem postopku pooblaščen izpolniti menico, so zoper njega dovoljeni ugovori, da je bila menica izpolnjena v nasprotju z dolžnikovim (izdajateljevim) pooblastilom.
Določba 4. odstavka 156. člena ZOR ne izključuje možnosti, da oškodovanec uveljavlja restitucijski zahtevek. Utemeljenost oz. družbena opravičenost restitucijskega zahtevka je vprašanje, ki ga je treba reševati v vsakem konkretnem primeru.
izvršba po uradni dolžnosti – prisilna izterjava davkov
Postopek izterjave davkov se sicer začne (uvede) po uradni dolžnosti, a po pravilih Zakona o davčnem postopku (40. čl. ZDavP). Izvršba po pravilih ZIZ je dopustna šele, če davka ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih dohodkov in terjatev niti iz njegovega premičnega premoženja, in le na nepremično premoženje in delež družbenika dolžnika (81. člen ZDavP). Vse navedeno kaže, da se postopek izvršbe po ZIZ ne začne po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da tudi ne pride v poštev določilo četrtega odstavka 38. člena ZIZ, po katerem se v primeru, če se postopek uvede po uradni dolžnosti, predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.
Sodišče prve stopnje je s pravilno dokazno oceno in spremenjenega zagovora pravilno ugotovilo, da je obtoženi izročil priči ponarejen bankovec za 100 DEM, zato zaslišanje prič, ki o izročitvi ne bi vedele povedati ničesar, ni bilo potrebno. Obtoženčeva pritožba zoper obsodilno sodbo tako ne more biti uspešna.
Oškodovanka kot tožilka, ki je vložila nepopoln obtožni predlog, je bila pozvana k popravi z jasnim opisom pomanjkljivosti in opozorilom o zavrženju nepopolne vloge, če ta ne bo popravljena. Ker tega ni storila je sodišče 1. stopnje upravičeno zavrglo pomanjkljiv obtožni predlog, saj ni bil sposoben za obravnavanje.
Za vpis maksimalne hipoteke zadošča, da je predlogu za vknjižbo priložena kot listina zastavna pogodba, če so v njej podatki o upniku, dolžniku, pravnem temelju kreditnega razmerja, ki se je z zastavno pogodbo zavaroval in najvišjem znesku, do katerega za zavarovanje jamči nepremičnina.
KZ člen 313, 313/1, 313, 313/1. ZKP člen 76, 76/3, 76, 76/3.
nepopolna tožba
Če zasebni tožilec, ki mu je bila zasebna tožba vrnjena v popravo, v popravku ne navede opisa kaznivega dejanja samovoljnosti po čl. 313/1 KZ, in se zato zasebna tožba ne da obravnavati, jo sodišče 1. stopnje utemeljeno zavrže.
Če pogojna obsodba zaradi neizpolnitve posebnega pogoja ni pravnomočno preklicana v roku iz 2. odst. 55. čl. KZ, se zaradi obsojenčeve pritožbe zoper sodbo o preklicu pogojne obsodbe, o kateri je odločalo sodišče 2. st. po preteku navedenega roka, izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.
vpis v zemljiško knjigo - predznamba - opravičba predznambe
Po 2. odst. 252. člena ZIZ lahko dolžnik zahteva izbris predznambe zastavne pravice, če upnik v dogovorjenem roku predznambe ne opraviči. Tudi iz 31. člena ZZK izhaja, da se predznamba, ki ni bila opravičena, na predlog osebe, zoper katero je bila dovoljena, izbriše. Po 3. odst. 31. člena ZZK pa se predznamba lahko izbriše tudi po uradni dolžnosti. Iz teh določb se da jasno razbrati, da zgolj s potekom časa predznamba ne ugasne in ker v tem primeru predznamba ni bila izbrisana do vložitve predloga za zaznambo opravičbe, bi sodišče moralo dovoliti vpis tega predloga.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-15, 15, 15/1, 15/1-15. ZGD člen 76, 76.
zdravstveno zavarovanje
Ker odjava pristojni davčni upravi ni edini možni način prenehanja poslovanja samostojnega podjetnika, ima tožnica, sicer pravnomočno uvrščena v I. kategorijo invalidnosti, do dneva sprejema njene odjave iz zavarovanja vse pravice iz naslova aktivne zavarovanke obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z nadomestilom za čas začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni.
Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZME) pooblašča ZPIZ, da v revizijskem postopku ugotovi pravilnost podatkov o plačah oz. osnovah in nadomestilih plač, ki so podlaga za ugotovitev pokojninske osnove. Ker je odprto vprašanje pravilnosti podatkov za obdobje od 1992 do 1995, je potrebno pri presoji upoštevati določbo 4. alinee 46. člena ZPIZ/92, ne pa 4. alinee 46. člena novele ZPIZ/92. Ta alinea je veljala od 22.2.1996 dalje in je bila predmet ustavne presoje, pri čemer je Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-392/98 z dne 10.7.2002 odločilo, da je v delu, ki se je nanašal na del plač, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup, v neskladju z ustavo. Tožena stranka bi morala ugotoviti, ali je šlo v spornem obdobju za izplačila, ki so bila delavcem izplačana po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke (plače) po predpisih, ki so veljali v spornem obdobju, ne pa svojo odločitev utemeljiti zgolj na obliki izplačila (vrednosti papirji) in po kriteriju porabe (lastninsko preoblikovanje).
Po 2. odst. 274. čl. ZKP pripada zagovorniku samostojna pravica do ugovora zoper obtožnico. Če je bila obtožnica vročena zagovorniku po tem, ko je sodišče 1. stopnje že pravnomočno odločilo o obdolženčevem ugovoru, ta odločitev ne mora vplivati na pravočasnost zagovornikovega ugovora. Ker je bil ta vročen pravočasno, je treba sklep o zavrženju tega ugovora razveljaviti in naložiti sodišču 1. stopnje opravo postopka s pravočasnim ugovorom.
Z zavarovanjem za primer brezposelnosti se zagotavljajo pravice samo za čas, ko so zavarovanci brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve. Ker je bil tožnik lastnik družbe, ki je začela poslovati 1.4.1996, pa se v njej ni zaposlil, je bil v spornem obdobju brezposelen po svoji volji. Zato je bila odločitev toženca o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pravilna in zakonita.
ZZSV člen 1, 2, 3, 3, 2, 1. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3.
pokojninsko zavarovanje - dodatek k pokojnini
Priznan dodatek k starostni pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialnega vastva slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnine iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV - Ur. l. RS št. 45/92), ni dajatev, ki bi se po priznanju avtomatično usklajevala, tako kot pokojnina. Zato je potrebno vsakomesečno sprotno ugotavljanje, ali še obstaja razlika med osnovo, ki bi se upravičencu odmerila po predpisih o PIZ Slovenije glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove in vsakomesečno tolarsko protivrednostjo dajatve, ki jo nakazuje tuji nosilec zavarovanja.
Zakon o invalidskem zavarovanju (1958) člen 26, 247, 252, 269.
invalidnina - prevedbena določba zakona
Ni pravne podlage za izplačilo invalidnine za čas od 1.1.1960 do 31.12.1992 na temelju odločbe Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje iz leta 1957, saj je bilo glede na Zakon o invalidskem zavarovanju (Ur. l. SFRJ, št. 49/58) dajatev po 1.1.1959 mogoče izplačevati le, če so bili na podlagi prevedbe po uradni dolžnosti izpolnjeni pogoji za razvrstitev v katero od kategorij invalidnosti in priznanje pravice na takšni podlagi. Pojem invalidnine iz leta 1957 je predstavljal dajatev iz naslova zmanjšane delovne zmožnosti in ne invalidnine na temelju telesne okvare po kasnejši pravni ureditvi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
razveljavitev - stvarna pristojnost - odškodninski spor
Razveljavitev izpodbijanega upravnega akta v sodnem socialnem sporu ima enake posledice kot ugotovitev ničnosti ali odprava upravne odločbe, saj glede na 1. odst. 35. člena ZDSS sodišče v takšnem primeru samo odloči o pravici ali obveznosti ter torej vpostavi stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta.
Socialno sodišče je glede na 2. odst. 5. člena ZDSS stvarno pristojno za sojenje v sporih o odgovornosti za škodo, ki jo zavod povzroči zavarovancu.
pokojninsko zavarovanje - družinska pokojnina - pogoj - služenje vojaškega roka
Določbe 78., 81., in 82. člena ZPIZ/92 imajo značaj blanketne norme in je potrebno pri ugotavljanju izpolnjenja pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine po 26. letu starosti, uporabiti določbe ZVIS. Iz navedenega zakona pa ne izhaja, da mora študent diplomirati do zaključka absolventskega staža in to na istem študijskem programu, ki ga je prekinil zaradi služenja vojaškega roka. Zakon omogoča tudi prehode med štrudijskimi programi, vzporedno izobraževanje in nadaljevanje študija po prekinitvi. Ker je tožnik redno šolanje dokazal z ustreznimi potrdili o šolanju, kljub temu, da je spremenil smer študija, izpolnjuje pogoje po 2. odst. 82. členu ZPIZ/92.
ZSV člen 1, 2, 4. ZZSV člen 4a. Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah člen 5.
pokojninsko zavarovanje - dodatek k pokojnini - vojaška pokojnina - zavarovanec iz R Hrvaške - višina
Dodatek k pokojnini, ki jo izplačuje hrvaški nosilec zavarovanja bivšemu vojaškemu upokojencu od 1.1.1992 dalje, se odmeri od osnove v višini pokojnine, kot bi se odmerila po slovenskih predpisih o PIZ glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove. Interpretativno zapolnjena pravna praznina o takšnem načinu odmerjanja dodatka k pokojnini uživalcem, ki so dajatve uveljavili po 1.10.1991, je namreč identično uzakonjena z novelo ZZSV iz leta 2001, s čimer so odpadli razlogi za ustavnosodno ugotovitev protiustavnosti zakona, ker z njim niso bila normirana vprašanja, ki bi morala biti.
Pri izreku varnostnega ukrepa odvzema predmetov je potrebno upoštevati varovalni namen tega ukrepa, kar pomeni predvidenje možnosti za ponovitev kaznivega dejanja s tem sredstvom. Zaseženi fotoaparat, s katerim je obdolženi poškodoval oškodovanca, ni namenjen udarjanju po človeku. Bil je uporabljen zgolj situacijsko in zato, ker mu ga je oškodovanec hotel odvzeti. Zato ni potrebe po izreku tega ukrepa.