Zemljiškoknjižni postopek je v ZZK urejen tako, da je odločanje referenta v primeru, ko je vložen ugovor, le prva faza odločanja v sicer enotnem postopku na prvi stopnji, ki se konča z odločitvijo sodnika o ugovoru zoper sklep referenta. V tem ugovornem postopku pa mora sodnik preizkusiti tako ugovorne navedbe kot tudi, ali so podani pogoji iz 86. člena ZZK za vpis. Po 3. odst. 13. člena ZZK se terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, označi s številom denarnih enot, na katero se glasi skladno z veljavnimi predpisi. Predlagatelj zato ne more uspešno predlagati, da se takšna terjatev vpiše v zemljiški knjigi v devizah, saj bi bil tak vpis v nasprotju z deviznimi predpisi.
dokaz o dolžnikovi lastnini - verodostojna listina
Ker sodišče s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine odloča tako o obstoju terjatve oziroma o utemeljenosti dajatvenega zahtevka (dokazno oceni verodostojno listino), obenem pa dovoli izvršbo za poplačilo te terjatve, ni mogoče dovoliti izvršbe, če nepremičnina (kot edino predlagano sredstvo izvršbe), še ni vpisana na dolžnika, sodišče torej sklepa o izvršbi ne more izdati. Upnik namreč še ni upnik v pravem pomenu besede, saj ne razpolaga z izvršilnim naslovom, je le upnik iz obligacijskega razmerja, ki pa ga 168. člen ZIZ nima v mislih.