odlok o ustanovitvi javnega zavoda - predpis, ki ureja posamična razmerja - pravni interes za izpodbijanje s tožbo - izvrševanje ustanoviteljske pravice – odločanje o začasni odredbi
V obravnavanem primeru gre za tožbo, vloženo na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja.
Tudi za vložitev tožbe na tej podlagi pa mora tožeča stranka izpolnjevati vse procesne predpostavke za vložitev tožbe, med drugim mora biti izkazan tudi pravni interes.
Tožeča stranka s tožbenimi navedbami o nezakoniti sestavi sveta zavoda ter posledično nezakonitih vseh odločitvah, ki bi jih svet zavoda sprejel, ni izkazala, da bi bilo z izpodbijanim Odlokom poseženo v njene pravice oziroma pravne koristi, temelječe na ustavi, zakonu ali drugem predpisu, torej v pravice in pravne koristi Zdravstvenega doma.
Pravilno pa je tudi stališče, da tožeča stranka izpodbija Odlok, s katerim je bila ustanovljena. Pri tem ne gre za oblastno odločitev, ampak za odločitev v okviru izvrševanja ustanoviteljskih pravic, to pa (praviloma) ni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi (tožeča stranka).
razrešitev direktorice doma upokojencev - ureditvena začasna odredba - pravno varovano upravičenje - objava javnega razpisa - težko popravljiva škoda - zadržanje izbire in imenovanja kandidatov
Z izpodbijanim aktom o razrešitvi direktorice je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje in ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja (direktorice), vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoča, če bo tožnica s tožbo uspela. Že to pa lahko pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.
Vsako meritorno odločanje sodišča zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za zahtevo za izdajo začasne odredbe.
V obravnavanem primeru gre za tožbo, vloženo na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. Tudi za vložitev tožbe na tej podlagi pa mora tožeča stranka izpolnjevati vse (siceršnje) procesne predpostavke za vložitev tožbe, med drugim tudi izkazan pravni interes.
OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI ZAVODI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002599
ZFO člen 24, 24/2. ZFO-A člen 25, 25/3, 27, 27/3, 27/5. ZPRS člen 30. OZ člen 190.
neupravičena pridobitev - javni zavod - proračunsko financiranje - financiranje javnega zavoda na področju kulture - finančne izravnave - prihodki od dohodnine - sprememba tožbe
Tožena stranka bi z ugovorom lahko uspela le, če bi trdila in dokazala, da je iz naslova prihodkov od dohodnine in finančnih izravnav (kamor se vštevajo tudi dodatna sredstva finančnih izravnav) tožeči stranki nakazala več sredstev, kot ji jih je bila po zakonu dolžna nakazati. To bi pomenilo, da bi tožeča stranka iz teh dveh naslovov prejela presežek proračunskih sredstev, ki bi jih tožeča stranka eventualno lahko porabila tudi za kritje vtoževanih stroškov.
Ker ZRTVS-1 drugačnih določb ne vsebuje, je glede na določbo drugega odstavka 36. člena ZZ za spor o imenovanju generalnega direktorja (in s tem tudi za spor o uvedbi obnove tega postopka) pristojno sodišče za delovne spore.
Sodno varstvo za obnovo postopka je zagotovljeno tam, kjer je zagotovljeno sodno varstvo za glavni postopek (imenovanje generalnega direktorja), torej pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ker upravno sodišče ni pristojno za odločanje o tožbi, tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
JAVNI ZAVODI - UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1014822
ZUS-1 člen 2, 4, 33, 36, 36/1-8. ZZ člen 36, 36/2. ZUNEO člen 2, 2-1, 22. ZDSS.
imenovanje direktorja javnega zavoda - o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba - zavrženje tožbe - izpodbijanje istih aktov kot v predhodni tožbi - kršitev prepovedi diskriminacije - materialni ugovor v okviru rednega spora - subsidiarno sodno varstvo
Ker je o tožničinih tožbah v zadevi imenovanja direktorja Javnega zavoda, ki ju je tožnica vložila na Upravno sodišče, Upravno sodišče že odločilo in sta njegovi odločbi pravnomočni, so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožbe.
Sodno varstvo v zadevah imenovanja direktorjev javnih zavodov (če imenuje direktorja organ občine) pa je zagotovljeno v rednem upravnem sporu, to je v upravnem sporu po prvem odstavku 2. člena ZUS-1, ker tako določa ZZ, torej subsidiarno sodno varstvo ni dopustno.
Pravne podlage za samostojno tožbo na ugotovitev kršitve zakonske prepovedi diskriminacije ne daje niti Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (v nadaljevanju ZUNEO). Ta daje podlago za uveljavljanje kršitev zakonske prepovedi diskriminacije v vseh sodnih in upravnih postopkih, torej tudi v postopkih sodnega varstva v zvezi z imenovanjem direktorjev javnih zavodov, vendar v skladu z zakonom. To pa je v tem primeru ZUS-1. Tožnica bi lahko to kršitev uveljavljala kot kršitev materialnega prava v rednem upravnem sporu z izpodbojno tožbo zoper akte Občinskega sveta.
UPRAVNI SPOR - JAVNI USLUŽBENCI - ZAPOSLOVANJE - JAVNI ZAVODI
VS1014487
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 4/1, 36, 36/1-1, 78, 78/1, 82. ZJU člen 1, 1/2-2, 5, 5/1, 22, 27, 60, 65, 65/5. ZUJIK člen 45, 45/2. ZDR člen 2, 6, 204, 204/5.
javni uslužbenci - javni zavod - uporaba določb ZJU, ZDR, ZUJIK - postopek izbire na prosto delovno mesto višje knjižničarke - prepoved diskriminacije - sodno varstvo - odškodninska odgovornost - tožba neizbrane kandidatke - tožba se zavrže - ni sodne pristojnosti - stvarna pristojnost
Čeprav se je tožnica v pritožbi zoper obvestilo o neizbiri sklicevala na določbo petega odstavka 204. člena ZDR, pa je iz dejanske podlage v tožbi in tožbenega zahtevka jasno razvidno, da ne uveljavlja odškodnine zaradi diskriminacije na podlagi navedene določbe, ampak na podlagi 65. člena ZJU, česar pa, ker ne gre za postopek javnega natečaja za uradniško mestno, ne more storiti, zato za obravnavo njene tožbe ni pristojno niti delovno (niti katero drugo) sodišče.
zakonitost sklepov vlade – združitev vzgojno izobraževalnih zavodov in ustanovitev vzgojno izobraževalnega zavoda – izvrševanje ustanoviteljske pravice države – ni varstva v upravnem sporu – zavrnitev pritožbe
Pri izpodbijanih aktih ne gre za oblastno odločitev, za javnopravni oblastveni posamičen akt, ampak za odločitev v izvrševanju ustanoviteljske pravice države, ki jo v tem primeru izvršuje Vlada. Ko pa gre za odločitve v izvrševanju ustanoviteljskih pravic, sodno varstvo v upravnem sporu ni možno, saj to ni odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi, v tem primeru zadevnih javnih zavodov, ampak izvrševanje ustanoviteljske pravice države, ki jo v imenu države izvršuje Vlada na podlagi zakona.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUJIK člen 36, 36/1. Statut Mestne občine Maribor člen 23, 23/2, 38, 39.
imenovanje direktorja javnega zavoda - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice – izbira na razpisu kot negotovo dejstvo – neuresničeno pričakovanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb 36. člena ZUJIK, 19. člena Odloka in 23., 38. in 39. člena Statuta jasno izhaja, da je za pripravo predloga o imenovanju direktorja javnih zavodov pristojna Komisija. To pomeni, da pripravi konkretni predlog, o katerem nato najprej podata predhodno mnenje svet in strokovni svet javnega zavoda, nato pa, če je njuno mnenje pozitivno, o predlogu Komisije odloča mestni svet, ki predlaganega kandidata oziroma enega izmed predlaganih kandidatov imenuje ali pa ne. Komisija torej ni dolžna predlagati vseh kandidatov, za katere ugotovi, da sicer izpolnjujejo razpisne pogoje, saj je glede na določbe Statuta nalogo preverjanja ustreznosti oziroma primernosti nanjo prenesel mestni svet.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazati z zatrjevanjem, da te nastanejo, če revident ni bil izbran na javnem razpisu za direktorja javnega zavoda kot najbolj primeren kandidat, saj gre pri tem za pričakovanje oziroma negotovo dejstvo, neuresničeno pričakovanje pa ne more biti zelo huda posledica za kandidata na javnem razpisu.
UPRAVNI SPOR – JAVNI ZAVODI – RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1013879
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 3, 4, 4/1, 25, 25/4, 33, 33/1-1, 33/2, 76/ 82. ZRTVS-1 člen 26, 26/1, 26/7. URS člen 39.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – upravni akt - upravna zadeva - drug posamični akt – sklicevanje na kršitev ustavnih pravic in drugih pravnih koristi – predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV – predpostavke za tožbo - začasna odredba
Izpodbijani akt ni upravni akt in tudi ne drug posamičen akt iz 2. člena ZUS-1, kot je bilo zatrjevano v tožbi, pritožbeno sklicevanje na kršitev ustavnih pravic in pravnih koristi razrešene članice Nadzornega sveta, kar bi kazalo na to, da naj bi bila tožba vložena kot tožba zoper akt oziroma dejanje po 4. členu ZUS-1, kar pa ni bila, na drugačno odločitev v tem primeru ne more vplivati. Glede na to, da izpodbijani akt ni upravni akt in tudi ne drug posamičen akt iz 2. člena ZUS-1, tudi ni pomembno, ali gre za akt iz 3. člena ZUS-1, zato se Vrhovno sodišče do te pritožbene navedbe niti ne opredeljuje.
UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – JAVNI ZAVODI
VS1013930
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 3, 4, 33, 33/1, 33/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 2. ZRTVS-1 člen 1, 2, 26, 26/1, 26/7.
razrešitev člana nadzornega sveta RTV – odločba vlade - izpodbojna tožba - izpodbijani akt ni upravni akt – izvrševanje ustanoviteljski pravic
Ker odločba o razrešitvi člana nadzornega odbora javnega zavoda ni upravni akt in tudi ne drug pravnomočen akt iz 2. člena ZUS-1, je bila tožba pravilno zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 36, 36/1-4. ZOFVI člen 46, 46/6.
sklep občinskega sveta – razrešitev člana sveta javnega zavoda - član sveta imenovan s strani ustanoviteljice – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – izvrševanje ustanoviteljskih pravic - tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do sodnega varstva
Sklep občinskega sveta o razrešitvi članov sveta zavoda OŠ (in imenovanju novih članov ustanoviteljice) nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, saj ta ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč v izvrševanju ustanoviteljskih pravic.
Uveljavljanje kršitve kakšne človekove pravice in temeljne svoboščine v tožbi je predpostavka za sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
ZOFVI člen 41. ZVrt člen 28. ZZ člen 49. ZLS člen 90a.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - nakazilo proračunskih sredstev - sredstva za financiranje dejavnosti vrtca - proračun občine - neposredna pristojnost občine - razmerje med občino in vrtcem - razmerje med občino in državo - poseg države v premoženjskopravno razmerje med občino in vrtcem
Sredstva za financiranje dejavnosti vrtca zagotavlja, v skladu z 28. členom ZVrt, občina iz svojega proračuna, s katerim povsem samostojno razpolaga. To pomeni, da je poraba proračunskih sredstev v neposredni pristojnosti občine kot lokalne skupnosti. Če pa svojih finančnih obveznosti do vrtca, ki ga je ustanovila, občina ne poravna pravočasno, gre za premoženjskopravno razmerje med občino in vrtcem. V to razmerje pa po presoji Vrhovnega sodišča ne more z upravno odločbo poseči država.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUJIK člen 36, 36/1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sestava sveta javnega zavoda - zelo hude posledice
Odločitev sveta Zavoda, ki je dal pozitivno mnenje na imenovanje drugega kandidata za generalnega direktorja Zavoda, na revidentov pravni položaj nima neposrednega vpliva. O revidentu svet Zavoda namreč sploh ni odločal. Če se minister, po prejemu mnenja sveta, za izbranega kandidata ne bi odločil za njegovo imenovanje, ne pomeni, da bi moral izbrati revidenta in za njega zaprositi mnenje sveta, ampak bi razpis lahko ponovil.
ZZDej člen 29, 29/1. ZUS-1 člen 79, 79/1, 82, 82/1.
prenehanje pooblastil v.d. direktorja zdravstvenega doma – podlaga za prenehanje pooblastil – sklep sveta zavoda o razrešitvi - drugo sodno varstvo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je bilo v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, Vrhovno sodišče ni moglo presoditi, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.
ZZ, člen 36, 36/1. ZUJIK, člen 2, 9, 36, 36/1. URS, člen 115.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – imenovanje ravnatelja javnega zavoda – pooblastilo ministra, ki mu preneha funkcija - tekoči posli – nedoločen pravni pojem – restriktivna razlaga – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pojem „tekoči posli“ iz določbe 115. člena URS je nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga je treba razumeti tako, da v tem času vlada (oziroma minister) sprejema samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo, ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države,
Ker je zahtevo za izdajo začasne odredbe mogoče obravnavati po vsebini le, če so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, o čemer pa prvostopenjsko sodišče ni zavzelo stališča, je odločitev prvostopenjskega sodišča o začasni odredbi preuranjena.
razpis za delovno mesto – molk organa – tožba zaradi posega v ustavne pravice – zavrženje tožbe
Tožena stranka je izvedla vsa dejanja, ki jih je tožnik prvotno zahteval z vložitvijo tožbe zaradi molka organa in s sklepom odločila o izidu razpisnega postopka še pred vložitvijo tožbe, zato do molka organa dejansko ni prišlo.
razrešitev direktorja socialnovarstvenega zavoda – organ, pristojen za razrešitev
Pri razrešitvi direktorja socialnovarstvenega zavoda je treba kot lex specialis uporabiti določbe Zakona o socialnem varstvu – ZSV. Ta v petem odstavku 56. člena pooblašča ministra, pristojnega za socialno varnost, da sam razreši direktorja, če je podan eden od tam navedenih razrešitvenih razlogov.