ZRTVS člen 15, 15/1, 15/4. ZUS člen 14, 14/3, 50, 50/2. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2.
prispevek za RTV – odjava TV sprejemnika - tožbena novota – glavna obravnava
Ker se neplačani prispevki nanašajo na obdobje od januarja 2002 do vključno julija 2002, torej pred poslano tožničino odjavo, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnica zavezana k plačilu navedenega prispevka.
Če revident spornega pravnega vprašanja ne opredeli konkretno in določno, upoštevaje vsebino obravnavane zadeve, temveč le na načelni ravni predlaga določitev vsebine pravnega standarda, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZRTVS člen 15a, 15a/3, 15a/4. ZRTVS-C člen 15a, 15a/4. ZUS-1 člen 92, 107.
plačilo prispevkov za programe RTV Slovenija – oprostitev plačila – invalidi z manj kot 100% telesno okvaro
V skladu z določbo tretjega odstavka 15. a člena ZRTVS so plačila prispevka oproščene tam navedene skupine zavezancev, med drugim invalidi z manj kot 100% telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč.
Izpodbijano soglasje tožene stranke k imenovanju direktorja tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dokončni posamični akt, ki bi imel samostojno sodno varstvo, kot je to pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje. Soglasje ustanovitelja k imenovanju direktorja zdravstvenega doma je le sestavni del akta o imenovanju direktorja, ki ga sprejme svet zdravstvenega doma. Zoper sklep o imenovanju direktorja zdravstvenega doma pa ima neizbrani kandidat po določbi 2. odstavka 36. člena ZZ sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore.
ZZ člen 32, 32/1, 36, 36/2.ZSV člen 49, 49/5, 56, 56/7.
imenovanje direktorja javnega zavoda - spor o pristojnosti
Ker je po določbi 7. odstavka 56. člena ZSV za imenovanje direktorja CSD pristojen svet zavoda in ne organ ustanovitelja tega javnega zavoda, je za rešitev spora o zakonitosti imenovanja direktorja CSD pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Brežicah. Soglasje ministra, pristojnega za socialno delo, k imenovanju direktorja CSD, ne spremeni pristojnosti za rešitev spora o imenovanju direktorja CSD, saj je to soglasje le del postopka imenovanja direktorja javnega zavoda.
ZUS člen 34, 34/1-3.ZZ člen 36, 36/2.ZSV člen 56, 56/7.
imenovanje direktorja javnega zavoda – soglasje ministra – pravno sredstvo zoper soglasje ministra – akcesorni akt
Ker je soglasje ministra sestavni del akta o imenovanju direktorja javnega zavoda, ki ga sprejme svet zavoda in je zoper ta akt zagotovljeno sodno varstvo pri pristojnem sodišču iz 2. odstavka 36. člena Zakona o zavodih, je tudi po presoji pritožbenega sodišča soglasje možno izpodbijati samo s pravnimi sredstvi zoper akt o imenovanju.
Za spor glede imenovanja direktorja javnega zavoda, če direktorja ne imenuje organ republike, občine ali mesta, je pristojno delovno sodišče. Ker ZUS izrecno ni razveljavil 2. odstavka 36. člena ZZ, se le-ta za zavode uporablja še naprej. Poleg tega je ZZ specialnejši zakon, kolikor se nanaša na zavode in sodno pristojnost, med drugim tudi glede imenovanja njihovih direktorjev.
Statusno preoblikovanje vrtca, ki je bil ustanovljen kot samostojni javni zavod v enoto šole, ni v nasprotju s predpisi. Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja namreč določa, da se javni vrtec lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali se organizira kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda oziroma druge osebe javnega prava, kar je tudi šola.
Glede na ureditev v splošnih aktih javnega zavoda, ki ne določa, da upravni odbor o kandidatu za generalnega direktorja glasuje tajno, je izvedeno javno glasovanje o tem predlogu zakonito.
razrešitev direktorja pred potekom časa - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka - glavna obravnava
S tem, ko je tožnik v tožbi zahteval svoje zaslišanje in uveljavljal razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je zahteval, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.
Niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, ker tožnik s tem, da se sklicuje na škodljive posledice, ki bi nastale njemu oz. javnemu zavodu, ker ne bi mogel izvajati svojega programa dela, ni izkazal potrebe po začasni ureditvi stanja za preprečitev škodljivih posledic oziroma grozečega nasilja, ki bi zaradi tega grozile tožniku.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da listina, ki jo je izbrana kandidatka predložila kot dokaz o aktivnem znanju italijanskega jezika, ni taka listina, s katero bi lahko to znanje dokazovalo. V razpisnih pogojih je določeno, da mora kandidat za razpisano mesto kot dokaz o aktivnem znanju jezika predložiti indeks fakultete ali potrdilo ustanove, verificirane za učenje tujih jezikov. Potrdilo o obiskovanju 33-urnega tečaja zato ni listina, ki so jo zahtevali razpisni pogoji.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VS40570
ZOR člen 124, 132, 132/1, 132/2, 132/5, 137, 138, 214, 357, 358, 358/4, 358/6, 591, 591/1. ZPPSL člen 122, 122/1.ZZ člen 65, 65/1, 65/3.
neupravičena pridobitev - začetek teka zamudnih obresti - odpoved najemne pogodbe - vrnitev danega - najemna pogodba - razdrtje pogodbe - zakup - najem nepremičnine - lastninska pravica najemodajalca - odtujitev v zakup dane stvari - upravljanje zavoda - stečaj najemnika vrnitev vnaprej plačane najemnine
Najemna pogodba preneha veljati z odpovedjo (ali morebitnim pretekom odpovednega roka po odpovedni izjavi). Najemodajalec postane nepošteni pridobitelj vnaprej plačane najemnine od dneva izteka odpovednega roka (214. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Od tedaj naprej tečejo zamudne obresti od vnaprej plačane najemnine.
Drugačni so učinki pri razdrtju pogodbe. Če je nasprotna stranka prejela denar, ga mora vrniti z obrestmi od dneva prejema izplačila naprej in ne od trenutka, ko začne izjava učinkovati.
Zgolj trditev, da bo uveljavitev izpodbijanega sklepa povzročila manjšo rast števila uporabnikov kabelskega dostopa do interneta in s tem zmanjšanje prihodka, ni mogoče šteti kot takšno hujšo škodljivo posledico, ki bi utemeljevala ugoditev predlagani zahtevi za izdajo začasne odredbe.
Vlada je upravičena razrešiti člane kapitalskega sklada tudi pred potekom njihovega mandata, saj ji to ne prepovedujeta niti ZPIZ-1, niti statut kapitalskega sklada.
začasna odredba - nastanek hujših škodljivih posledic - razrešitev člana sveta javnega zavoda
Razrešitev imenovanega, ne pa izvoljenega člana sveta šole, ne pomeni kršitve volilnih pravic iz 43. člena URS, pa tudi ne kršitve pravic do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (44. člen URS). Bistvena značilnost te ustavne pravice je, da vsem državljanom jamči možnost sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Nastanek hujših škodljivih posledic zato ni verjetno izkazan.
ZOFVI člen 46, 46/1, 46/6. ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.
začasna odredba - narava akta - razrešitev člana sveta javnega zavoda
Akt Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, s katerim je razrešil s funkcije člana sveta javnega zavoda enega od tistih članov sveta, ki jih je kot ustanovitelj imel pravico imenovati kot svojega predstavnika v njem, ni upravni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP. Izdajatelj spornega akta je namreč deloval v okviru svojih ustanoviteljskih pravic in obveznosti, ne pa v izvrševanju javnih pooblastil. Glede na navedeno ni potrebno izkazovati predpogoja iz 2. odstavka 30. člena ZUS.
ZZ člen 32, 32/3, 36, 36/2, 39.ZSV člen 56, 59, 120. ZUS (1977) člen 30, 30/1-2.
javni socialnovarstveni zavodi - soglasje k razrešitvi in imenovanju vršilca dolžnosti direktorja
Tožena stranka je izpodbijano soglasje k razrešitvi in imenovanju sprejela na podlagi 32. člena zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91), očitno po določbi 3. odstavka tega člena in 7. člena sklepa o preoblikovanju v javni socialno varstveni zavod. V 3. odstavku navedenega 32. člena zakona o zavodih je določeno, da v primeru, če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni, imenuje in razrešuje direktorja svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. V skladu s to določbo ter z 59., 56. in s 120. členom zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/92) je v 7. členu navedenega sklepa o preoblikovanju v javni socialno varstveni zavod med drugim določeno, da direktor zavoda organizira in vodi strokovno delo in poslovanje zavoda, imenuje in razrešuje pa ga svet zavoda s soglasjem Vlade Republike Slovenije. V zakonu ni podlage, da bi za razrešitev enega in imenovanje novega v.d. direktorja veljal drugačen postopek.
Izpodbijano soglasje tožene stranke k razrešitvi in imenovanju v.d. direktorja ni samostojen dokončen posamičen akt, ki bi imel samostojno sodno varstvo, temveč je sestavni del akta o razrešitvi in imenovanju vršilca dolžnosti direktorja, ki ga sprejme svet in je zoper ta akt zagotovljeno tudi sodno varstvo pri pristojnem sodišču za delovne spore (2. odstavek 36. člena in 39. člen zakona o zavodih).