Vpis društva v register društev (ali v drug register) je konstitutivne narave za pridobitev lastnosti civilnopravne osebe, zato je možno dokazovati pravno nasledstvo le z ustreznimi vpisi. Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazilu, na kar opozarja tožeča stranka v pritožbi. Vendar pa samo dejstvo, ki je sporno, opredeljuje, s katerimi dokazili ga je mogoče dokazati. Podpis notarske izjave, ki ga overi notar in na katerega se sklicuje tožeča stranka, je le potrditev, da so določene osebe podpisale listino, ne pa tudi, da je to, kar so izjavili, resnično. Prav tako tudi pravnega nasledstva za pravne osebe, ki morajo biti vpisane v določen register, ni mogoče dokazovati s pričami. Podlaga za odločanje v obravnavani zadevi so bile torej listine, ki so bile pridobljene v upravnem postopku in je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da na tej podlagi ni mogoče sprejeti sklepa, da je tožeča stranka pravni naslednik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - več sporov iste stranke pred sodiščem
Dejstva, da se pred sodiščem vodi več različnih postopkov, v katerih je stranka vložnik predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku.
ZDen člen 63, 63/3. ZDrž FLRJ člen 35, 35/2, 35/3.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - nelojalno ravnanje - bivanje v tujini - vzrok selitve
Pregrešitev zoper državljanske dolžnosti je zgolj dodatni opis, ki lahko pomaga opredeliti vsebino nelojalnega ravnanja, ne pa tudi samostojna predpostavka za uporabo 2. odstavka 35. člena ZDrž.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/1, 86/4.
procesna - zavrženje revizije, ki jo vloži stranka sama - omejena postulacijska sposobnost - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Ker je revidentka vložila revizijo sama in ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizija ni dovoljena (3. odstavek 83. člena ZUS-1). Zato je revizijsko sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo.
denacionalizacija - hrvaški državljan - otroci slovenski državljani
Ker ob času odločanja prvostopnega organa ni obstajala vzajemnost z Republiko Hrvaško, mati tožnic, ki je bila hrvaška državljanka, ni upravičenka do denacionalizacije. Upravičenki (nadomestni) tudi nista njeni hčerki, Slovenki in slovenski državljanki, saj je treba tudi pri določitvi nadomestnega upravičenca upoštevati temeljno pravilo iz 3. odstavka 9. člena ZDen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 41.ZPP člen 249, 249/1.
nagrada za izvedensko delo - materialni stroški, povezani z izdelavo izvedenskega mnenja - pravica do povrnitve stroškov
Nagrada za izvedensko delo predstavlja zgolj plačilo za neposredno izdelavo samega izvida in mnenja. Vse, kar je bilo nujno potrebno za izdelavo same ekspertize, a ne predstavlja neposredno same ekspertize, pa je treba uvrstiti med "materialne stroške" - kar hkrati pomeni, da se nagrada ne more nanašati na tovrstna opravila, temveč izključno na izdelavo samega izvida in mnenja.
Ker v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1, tožnikova pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI SPOR
VS19403
ZPP člen 76, 100.ZDen člen 63, 63/3. ZDrž člen 35, 35/2.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - pooblastilo - ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti - dokazno breme
V trenutku vložitve tožbe je bila tožnica že mrtva. Ker kot fizična oseba v tem času ni več obstajala, v nobenem trenutku ni mogla biti stranka. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zavrglo tožbo. 100. člen ZPP se lahko uporabi le, če je bila v času pooblastiteljevega življenja vsaj vložena tožba.
gradbeno dovoljenje izdano na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja - dopustnost ugovorov zoper lokacijsko dovoljenje
V upravnem sporu o zakonitosti izdaje gradbenega dovoljenja se ne more izpodbijati pravilnosti pravnomočne odločbe o lokacijskem dovoljenju. Pravnomočnost lokacijskega dovoljenja pa je na investitorico lahko začela učinkovati z vložitvijo pravnomočne sodbe o zakonitosti lokacijskega dovoljenja.
Ker mladoletni otroci delijo usodo staršev, je po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin pravilno presodila, da je potrebno omejiti gibanje tudi mladoletnima otrokoma ob tem, da so bili za omejitev gibanja njunih staršev izkazani z zakonom določeni pogoji iz 27. člena ZAzil.
izostanek tožeče stranke z naroka - sklepčnost tožbe - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker za vabila za naroke na glavno obravnavo ZPP ne določa nobene izjeme od pravila, da se pisanja vročajo pooblaščencu stranke, je povsem pravilen sklep sodišča prve stopnje, ko pravi, da tožnik ni izkoristil možnosti, da bi po tem, ko bi ga na glavni obravnavi sodišče opozorilo na nesklepčnost, tožbene navedbe ustrezno dopolnil ali popravil. Ker njegova odvetnica ni prišla na glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje pač ni moglo poučiti o nesklepčnosti tožbe. Če je treba tožniku omogočiti, da svoje navedbe prilagodi pravnim stališčem sodišča, potem mora to toliko bolj sam omogočiti sodišču, da to stori - najmanj tako, da se odzove vabilu na glavno obravnavo. Kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.
Nedopustno ravnanje je tisto, če lahko kot njegovo posledico predvidimo možnost nastanka škode. Analiza konkretnega primera, ki temelji na kriteriju predvidljivosti negativne posledice ravnanja osebe, iz katere sfere izvira škodni dogodek, pokaže, da je bila tožena stranka kot upravnik objektivno sposobna predvideti, da lahko njeno ravnanje povzroči škodljive posledice. Zavedati se je morala in mogla, da stopnišče v večstanovanjski hiši vsakodnevno uporabljajo številni ljudje (lastniki stanovanj, stanovalci in drugi) in da opustitev dolžnega ravnanja vzdrževanja stopnišča lahko pripelje do poškodbe tretjih oseb, ki niso pogodbene stranke pogodbe o upravljanju.
razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti - zahteva za razvezo zakonske zveze ni vložena - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca
Določba prvega odstavka 81.a člena ZZZDR se smiselno uporablja tudi za urejanje preživninskih razmerij med zakoncema, katerih življenjska skupnost je prenehala, vendar zakonca nista zahtevala razveze. Za zakonca, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem še obstaja pogoj za preživljanje, to pomeni, da mora tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v enem letu od prenehanja življenjske skupnosti, bodisi da v roku enega leta vloži samostojno tožbo ali zahtevek za preživljanje postavi skupaj s tožbo za razvezo. V nasprotnem primeru pravico do preživljanja izgubi.
azil - ponovna prošnja - omejitev gibanja - sum zavajanja - lažna predstavitev razlogov
Tožnika sta s svojim navajanjem povsem različnih razlogov, zaradi katerih sta ponovno zaprosila za azil, vnesla dvom v svoje trditve, da naj bi v izvorni državi imela težave in iz njunega ravnanja izhaja utemeljen sum, da zavajata oziroma zlorabljata azilni postopek.
odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do povrnitve škode - škoda, nastala zaradi zaplembe avtomobila
Delovanje organov oblasti v okviru pristojnosti, opravljeno brez napake, ne more biti podlaga za pravico do povrnitve škode, tudi če je bila s takim ravnanjem komu povzročena škoda.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška nacionalna pripadnost - lojalnost
Glede na 1. odstavek 9. člena ZDen so fizične osebe lahko denacionalizacijski upravičenci, če so bili v času podržavljenja jugoslovanski državljani, in če jim je bilo po 9.5.1945 jugoslovansko državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. 1. odstavek 9. člena ZDen navaja dve predpostavki za pridobitev pravice do denacionalizacije: državljanstvo v času podržavljenja in še (dodatno) priznanje jugoslovanskega državljanstva po 9.5.1945. Če manjka katerakoli od teh dveh predpostavk, potem vlagatelj vloge za denacionalizacijo ni denacionalizacijski upravičenec. Za ugotovitev državljanstva v postopku po 3. odstavku 63. člena ZDen je torej potrebno ugotoviti, ali je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Priznanje pa že po jezikovni razlagi pomeni potrditev nekega obstoječega dejstva ali pravnega razmerja.
zahteva za odpravo pravnomočne odločbe na podlagi 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču RS
V tem primeru niso izpolnjene temeljne predpostavke (odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil), da bi se revidentova zahteva obravnavala po 46. členu ZUstS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v pristranskost sodišča - več sporov strank pred istim sodiščem
Dejstva, da se pred Okrajnim sodiščem v A. vodi več različnih postopkov, v katerih je tožnik stranka, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga".