ZUS-1 - začasna odredba - koncesije - težko popravljiva škoda - dokazno breme
V predlogu za izdajo začasne odredbe mora predlagatelj navesti konkretne podatke o škodi, ki naj bi mu nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta in za to predložiti ustrezne dokaze. Sicer se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.
denacionalizacija - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo
Obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo določa ZDen v 1. odstavku 62. člena. Vlogo s temi predpisanimi sestavinami je treba obravnavati kot vsebinsko celoto.
V 2. in 3. odstavku 62. člena ZDen navedene listine predstavljajo priloge zahteve za denacionalizacijo in dokazujejo njeno utemeljenost.
inšpekcijsko nadzorstvo - lokacijsko dovoljenje - pomožni objekt - osebna vročitev poziva za dopolnitev zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja
Ker je poziv za dopolnitev zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja vseboval rok in opozorilo, da bo zahtevek zavržen kot nepopoln, če ne bo v roku dopolnjen, bi moral organ po določbi 1. odstavka 87. člena ZUP (1986) takoj odrediti obvezno osebno vročitev. Ta kršitev pa ni vplivala na pravilno in zakonito odločitev upravnega organa, saj gre za objekt, za katerega je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele, pritožnika pa sta navajala, da tega ne moreta pridobiti zaradi nepripravljenosti soseda na pogovor.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23861
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 299, 299/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - prestrašenost v družini
Pri kaznivem dejanju nasilništva po prvem odstavku 299. člena KZ storilec v javnosti ali družini povzroči ogroženost, zgražanje ali prestrašenost. Kadar gre za ravnanje storilca proti enemu ali več družinskih članov, ki je običajno storjeno v zasebnih prostorih, ni potrebno, da bi za to izvedela javnost ali druge osebe, pač pa se navedene posledice lahko pokažejo pri storilčevi družini.
ZUS-1 - revizija, ki jo vloži stranka sama - nedovoljena revizija
Ker je tožnica vložila revizijo brez pooblaščenca, ki bi imel opravljen pravniški državni izpit, ni pa predložila dokazov, da bi sama imela tak izpit, je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice.
denacionalizacija - hrvaški državljan - vzajemnost
Uporaba 12. člena ZDen tudi za primere iz 3. odstavka 9. člena ZDen bi bila v nasprotju z jasno izraženim namenom zakonodajalca, in bi bila tudi nesmiselna. Ne samo zato, ker 12. člen ZDen pravno nasledstvo pravice do denacionalizacije veže na neobstoj jugoslovanskega državljanstva (po 12. členu ZDen gre za pravno nasledstvo v vseh primerih neobstoja jugoslovanskega državljanstva, ne pa tudi v primerih obstoja jugoslovanskega državljanstva, torej tudi ne, ko gre za neslovenske državljane držav nekdanje SFRJ) pač pa predvsem zato, ker bi pomenila, da je zakonec ali dedič prvega dednega reda oseba iz 3. odstavka upravičenec že samo zato, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz 1. odstavka 9. člena ZDen (torej brez nosilnega pogoja, na katerem temelji 3. odstavek - da je v državi upravičenca slovenskim državljanom priznana pravica do denacionalizacije). Določba 12. člena ZDen zato le navidezno ureja situacijo iz 3. odstavka 9. člena tega zakona.
ZUS-1 - nedovoljena revizija - stranka brez pravniškega državnega izpita - prepozna revizija, vložena po pooblaščencu
V skladu z določbo 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit. Ker je revizijo vložnik vložil sam in na poziv sodišča ni predložil dokaza, da ima opravljen pravniški državni izpit, jo je moralo revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (89. člen ZUS-1). Dne 9.7.2007 je tožnik s priporočeno pošiljko, oddano na pošti 6.7.2007, ponovno vložil revizijo po pooblaščencu - odvetniku. Ker je tridesetdnevni rok, ki ga za vložitev revizije določa 1. odstavek 83. člena ZUS-1, potekel 2.7.2007, je revizija prepozna, zato jo je moralo revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (89. člen ZUS-1).
ZUP člen 35, 73, 37/1. ZST člen 13, 13/1.ZUS-1 člen 85, 85/1, 86.
ZUS-1 - revizija - izločitev uradne osebe - stranka v postopku - dopolnitev revizije po izteku roka - obseg presoje bistvenih kršitev določb upravnega spora - obročno plačilo taks - pritožba
Uradno osebo, ki vodi upravni postopek, lahko izloča le stranka tega postopka. Če stranka sploh ne navaja razlogov za obročno plačilo sodnih taks in ne predloži nobenega dokaza za svoj predlog, sodišče lahko tak predlog zavrne, ne da bi zahtevala dopolnitev predloga.
Okoliščine, ki bi nakazovale verjetnost, da bi vložitev revizije zoper sodbo višjega sodišča imelo končni uspeh in bi revizijo bilo razumno sprožati, niso podane, saj je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve postopka in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog (3. odstavek 370. člena ZPP).
denacionalizacija - hrvaški državljan - pogoj vzajemnosti
Prvostopenjski upravni organ je sprejel odločitev v času, ko je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (ZDen-B, Uradni list RS, št. 65/98), ki ga je bil upravni organ dolžan upoštevati kot materialno podlago za svojo odločitev, ne glede na to, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena pred njegovo uveljavitvijo.
temeljna načela pogodbenega prava - dolžnost izpolnitve obveznosti - zavarovalna pogodba - dodatno pokojninsko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic
Pogodba velja v vsebini, kot je bila določena ob samem sklepanju. Kasneje se lahko spremeni na podlagi sporazuma obeh pogodbenikov, ne pa na podlagi enostranske izjave le enega od njiju. Ker toženčev agent tožniku ob sklepanju pogodbe ni predočil pravila sklada, po katerem prijavljenec izgubi pravico do invalidnine za bolezni, ki jih ob vstopu ni navedel, to pravilo za dne 12.7.1976 sklenjeno zavarovalno pogodbo ne velja.
Tožnik je dolga leta redno plačeval prispevek in s tem izpolnjeval svojo pogodbeno obveznost, zato je tudi toženec po tožnikovi invalidski upokojitvi dolžan izpolniti svojo pogodbeno obveznost.
ZAzil člen 27.ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 343, 343/3.
azil - omejitev gibanja - pravnomočno odločeno o prošnji - pravni interes za pritožbo
Ker je bilo o tožnikovi pritožbi zoper sodbo, s katero je bila potrjena odločitev tožene stranke, da se tožnikova prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena, že pravnomočno odločeno, je s tem tudi začasna omejitev gibanja, določena z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom tožene stranke, prenehala učinkovati.
bančna garancija - izplačilo bančne garancije - neupravičeno izplačilo bančne garancije - skrbnost pri pregledu zahtevka za plačilo po garanciji - skrbnost dobrega strokovnjaka
Tožeča stranka bi morala ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR) in opozorilo tožene stranke, da se zahteva za plačilo po garanciji (v celoti) ne nanaša na osnovni posel, po katerem je bila garancija izdana, upoštevati ter preveriti.
S tem so v sodbi sodišča druge stopnje navedbe o odločilnih dejstvih napačno povzete, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
ZDR (1990) člen 30, 106, 106/2, 106/2-6. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 48, 48/6.
začasno prenehanje potreb po delu - čakanje na delo - plačilo nadomestila plače
Ker tožnik sklepov o začasnem čakanju na delo ni pravočasno izpodbijal pred sodiščem, so ti pridobili značaj pravnomočne odločitve delodajalca in s tem zakonite pravne podlage za odmero tožnikovega nadomestila plače.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava
Upoštevaje 1. odstavek 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje v delovnem in socialnem sporu praviloma samo zaključi postopek in meritorno odloči o zahtevku, kar je lahko v korist tako pravici do sojenja v razumnem roku, kot tudi pravici do učinkovitega sodnega varstva. Dodaten dokaz z zaslišanjem priče ali izvedenca zaradi dodatnih pojasnil o zdravstvenem stanju tožnika lahko z enako obremenitvijo in brez zamude zaradi ponavljanja postopka izvede na obravnavi tudi sodišče druge stopnje.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - zastaranje - roki za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja
Za presojo invalidnosti so pravno pomembne okoliščine v času, ko je prišlo do (trajnih) sprememb tožnikovega zdravstvenega stanja in njegove delazmožnosti. Ker uveljavljanje invalidnosti in pravic na podlagi invalidnosti ne zastara ter ni vezano na časovne roke, zavarovanec ne izgubi pravic na podlagi invalidnosti, čeprav jih, kljub izpolnjenim pogojem, ne uveljavlja in poskuša z drugimi zaposlitvami.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Če je delodajalec v primerih delovnega razmerja za določen čas s svojimi ravnanji (na primer obvestilom o prenehanju delovnega razmerja, sklepom o prenehanju delovnega razmerja in podobno) pri delavcu povzročil dvom o dnevu, ko pogodba o zaposlitvi preneha (bo prenehala), je treba za presojo začetka teka roka uporabiti tisti del tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da rok za tožbo začne teči od dneva, ko je delavec "zvedel za kršitev".
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - povrnitev preplačil
Tožnik je za isto časovno obdobje prejel tako nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev kot plačo. Zmotno je stališče, da bi moral Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vrniti preplačilo tožnikov delodajalec, saj je preveč izplačana nadomestila dobil tožnik, pri čemer je po 275. členu ZPIZ-1 za dolžnost vračanja izrecno zadolžena oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan znesek, do katerega ni imela pravice.