spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - sprememba zakona (ZIZ-E)
Vrhovno sodišče je v več kompetenčnih sporih poudarilo, da lahko spremenjene zakonske določbe o pristojnosti veljajo le za nove izvršilne predloge. Tudi v sedaj obravnavanem kompetenčnem sporu vrhovno sodišče poudarja, da nova določba četrtega odstavka 35. člena ZIZ o tem, da tudi pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev prevlada pristojnost sodišča, ki je krajevno pristojno za izvršbo na nepremičnino, lahko velja le v tistih izvršilnih zadevah, v katerih je bilo to novo ali dodatno izvršilno sredstvo predlagano po uveljavitvi ZIZ-E.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - razlogi za revizijo - zavrženje revizije
Revizija je izredno pravno sredstvo. ZPP določa omejitve zanjo tako glede odločb, ki jih je dopustno z njo izpodbijati, kot tudi glede razlogov, ki jih je mogoče z njo uveljavljati. V premoženjskopravnih sporih revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT, kar je sedaj 4.172,93 EUR in revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Pooblastilo, v katerem je izrecno navedeno, da je odvetnik pooblaščen tudi za vložitev revizije, je bilo odvetniku podeljeno dne 26.10.2007, kar pomeni, da je bilo pooblastilo dano po preteku roka za vložitev revizije. Po presoji vrhovnega sodišča to pomeni, da odvetnik v času vložitve revizije dne 3.10.2007 in tudi v roku za vložitev revizije, ki se je iztekel istega dne, ni imel veljavnega pooblastila za vložitev revizije.
povrnitev nepremoženjske škode - pešec in motorno vozilo - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - objektivna odgovornost voznika - deljena odgovornost - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ob upoštevanju objektivne odgovornosti voznice in njene premajhne skrbnosti pri vožnji (glede na njeno seznanjenost z okoliščino, da pešci pogosto prečkajo cesto na tistem delu, kjer se je nato zgodila prometna nesreča), tožnikov prispevek k nastanku škode, ki je ne glede na vinjenost, predvsem v nepravilnem prečkanju cestišča izven prehoda za pešce, ne more presegati 30 %.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – krivdna odgovornost – deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Odločitev o 20 %-ni sokrivdi tožnika, ki med vožnjo kolesa z motorjem ponoči, v času trčenja z avtomobilom zavarovanca tožene stranke, ni imel prižgane luči, temelji na določbah 178. in 192. člena ZOR in je materialnopravno pravilna. Tožnikove revizijske trditve, da je zavarovanec tožene stranke v križišču pred nameravanim zavijanjem v levo ustavil in pustil mimo iz nasprotne smeri pred tožnikom s prižganimi lučmi vozečega avtomobilista, takoj nato pa nadaljeval z zavijanjem in s tem zaprl pot za avtomobilistom vozečemu tožniku z neprižgano lučjo na kolesu z motorjem, ne preprečujejo sklepanja o vzročni zvezi med tožnikovo protipravno vožnjo (ponoči z neprižgano lučjo) in škodnim dejstvom, temveč ga nasprotno v celoti potrjujejo: da je zavarovanec tožene stranke nadaljeval z zavijanjem v levo, preden je pustil mimo (tudi) tožnika, je po naravi stvari mogoče pripisati le dejstvu, da je tožnika preprosto spregledal. V taki situaciji pa je tožnikovo zavzemanje za upoštevanje njegove vožnje z neprižgano lučjo kot dejstva, ki ni v vzročni zvezi s škodnim dejstvom trčenja in nastalo škodo, materialnopravno zgrešeno.
ZOR člen 113, 132, 210, 210/4.ZD člen 142, 142/1.SZ člen 122.
prodajna pogodba - nameravana prodaja - smrt prodajalca - vrnitev danega - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Toženka mora v vsakem primeru vrniti vtoževani znesek. Tako pri razveljavitvi kot pri razvezi pogodbe je treba prejeto vrniti, obveznost vrnitve pa obstaja tudi takrat, kadar za prejeto ni podlage: ali zato, ker se podlaga ni uresničila, ali zato, ker je pozneje odpadla. To pomeni, da bi bila toženka dolžna prejeto vrniti tudi v primeru, če bi pravočasno uveljavljala okoliščine o neobstoječem pravnem poslu.
ukrep tržnega inšpektorja - reklamacija potrošnika - opravljanje storitev - nepravilna oprava storitve - uničenje ali poškodba blaga - zmanjšanje uporabnosti blaga - plačilo odškodnine v višini drobnoprodajne cene novega proizvoda
Nepopravljive poškodbe, ki so trajno in očitno skazile videz oblačila (temni madeži na sprednjem, izrazito vidnem delu oblačila), namenjenega vsakodnevni rabi, je šteti za uničenje oblačila, saj za nošnjo ni več primerno. Zato je potrebno uporabiti 40. člen ZVPot, ki določa, da mora podjetje ob uničenju proizvoda, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali dodelavo, potrošniku plačati odškodnino v višini drobnoprodajne cene novega proizvoda. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnica neupravičeno zavrnila potrošnikovo zahtevo po povrnitvi zneska za plačano blago, obstoj napake pa je bil z zapisnikom o inšpekcijskem pregledu in izvedeniškim mnenjem nedvomno dokazan, so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 71. člena ZVPot za izdajo odločbe, s katero je tožena stranka tožnici odredila, naj ugodi potrošnikovi zahtevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dolžnik delavec pristojnega sodišča
Dejstvo, da je ena od strank postopka izvršbe - dolžnica - zaposlena na sodišču, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2.ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/1.
ZUS-1 - pooblastilo za vložitev revizije - nedovoljene revizija
Če odvetnik v času vložitve revizije in tudi v roku za vložitev revizije, to je 30 dni po prejemu prvostopne sodbe, ni imel veljavnega pooblastila za vložitev revizije, revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže.
ZDen člen 44, 44/1, 85, 85/1. ZUP (1986) člen 164, 164/1. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 14.
denacionalizacija nezazidanih stavbnih zemljišč - dokazna moč javne listine - oddaljenost od priključka na javno vodovodno omrežje
Glede na vsebino in izdajatelja imajo potrdila komunalnih organizacij dokazno moč javnih listin v smislu 1. odstavka 164. člena ZUP (1986).
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v 2. odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji, to je življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred njo proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - poroka s tujim državljanom - poroka z državljanom FLRJ
Z uveljavitvijo ZDrž dne 5.7.1946 je bila uveljavljena določba 2. odstavka 35. člena, ki je določala, da tuja državljanka, ki se je omožila z državljanom FLRJ po 6.4.1941, z omožitvijo ni pridobila državljanstva FLRJ, pridobila pa ga je lahko z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona.