Revizija, ki je vložena po izteku 30 dnevnega roka od vročitve sodbe sodišča prve stopnje, je prepozna. Tako revizijo Vrhovno sodišče s sklepom zavrže.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - zavarovanje na podlagi opravljanja dejavnosti - zahteve za opravljanje dejavnosti
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v invalidskem postopku zavarovancev, zavarovanih na podlagi samostojnega opravljanja dejavnosti, ugotavlja le, ali so zaradi ugotovljenih zdravstvenih omejitev še sposobni opravljati svojo registrirano dejavnost oziroma opravljati svojo dejavnost v polnem časovnem obsegu. Zato so za ugotovitev invalidnosti takšnega zavarovanca bistvene tudi dejanske zahteve za uspešno opravljanje dejavnosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Med kršitve, ki jih vsebuje 11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP, ni mogoče uvrstiti navedbe, da izrek sodbe nasprotuje podatkom spisa. Če namreč sodišče šteje za dokazana določena relevantna dejstva na podlagi izvedenih dokazov, ki jih po stališču vložnika zahteve za varstvo zakonitost napačno presodi, ne gre za navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, temveč za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23903
ZKP člen 219, 371, 371/1-8, 420, 420/2.KZ člen 310, 310/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksplozivov - hramba orožja
Hramba orožja, kot ena od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja po 310. členu KZ, se nanaša na vse vrste orožja, naštetega v prvem odstavku tega člena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23913
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3.KZ člen 126,126/15, 196, 196/2.
pripor - odreditev pripora - priporni razlog - begosumnost - ponovitvena nevarnost - neupravičen promet z mamili - hudodelska združba
Za obstoj hudodelske združbe (kot kvalifikatorne okoliščine po drugem odstavku 196. člena KZ) morajo biti izpolnjeni naslednji zakonski pogoji: (1) najmanj tri osebe, (2) njihova povezanost zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, za katera se sme izreči kazen več kot tri leta zapora in (3) kot nujen pogoj, udeležba (v širšem ali ožjem smislu) pri izvršitvi kaznivega dejanja s področja neupravičenega prometa in proizvodnje mamil, pri čemer zadošča že udeležba pri enem kaznivem dejanju.
Tržni inšpektorat opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, med drugim s področja varstva potrošnikov in konkurence. Dolžan je kontrolirati tudi pravilno izvajanje Zakona o varstvu konkurence, ki prepoveduje dejanja nelojalne konkurence, vendar to prepoved varuje tržni red in ne pravice oseb, ki izhajajo iz Zakona o varstvu industrijske lastnine, med katerimi so tudi pravice iz patenta. Te se v skladu s 121. členom ZIL uveljavljajo s tožbo pri pristojnem sodišču.
ZZK (1930).ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 367, 367/2, 377.
izbrisna tožba - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavni in podredni zahtevek - zavrženje revizije
Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da iz relevantnega trditvenega (in dokaznega) gradiva ne izhaja utemeljenost prvotno postavljenega tožbenega zahtevka. V zvezi s postavljenimi trditvami je sodišče prve stopnje (6. in 7. stran sodbe) ugotovilo naslednja dejstva:- pravna prednika pravdnih strank sta sklenila prodajno pogodbo za sporno nepremičnino 26.11.1934; - pravni prednik tožencev je vknjižil svojo lastninsko pravico v zemljiški knjigi (glede kupljene nepremičnine) v letu 1936; - toženci (vključno z njihovim pravnim prednikom) imajo sporno nepremičnino v izključni posesti že od sklenitve prodajne pogodbe (več kot 70 let).
Ob takšni dejanski podlagi spora pa upravičenj prvotne lastnice nepremičnine (oziroma njenega pravnega naslednika) ni mogoče uspešno uveljavljati izven okvira izbrisne tožbe. Odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka je zato materialnopravno pravilna.
Sklicevanje sklepa o podaljšanju pripora na izkazanost utemeljenega suma bodisi v pravnomočnem sklepu o uvedbi preiskave ali v pravnomočni obtožnici je za obrazložitev takšnega sklepa povsem zadostno, saj je obstoj utemeljenega suma z enim ali drugim procesnim aktom ugotovljen. Sodišče mora v teh fazah postopka le preizkusiti, ali so še podani razlogi za pripor.
azil - omejitev gibanja - nezakonit vstop v RS - odložitev prisilne odstranitve iz RS
Pravilna je ugotovitev upravnega sodišča, da je tožnik izrazil namero zaprositi za azil šele štiri dni po ilegalnem prihodu v Slovenijo, pri čemer je na zaslišanju potrdil, da je že ob odhodu iz Albanije vedel za možnost uveljavljanja azila. Ugotovljena dejstva pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča izkazujejo sum zavajanja postopka, da je tožnik podal prošnjo za azil samo zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - pristojnost izvršilnega sodišča - načrtovana sprememba bivališča dolžnika
Krajevna pristojnost izvršilnega sodišča načeloma predstavlja izključno pristojnost in je že zato delegacija v izvršilnem postopku mogoča le v izjemnih primerih. Zgolj možnost, da se bo dolžnica preselila, zato ne predstavlja razloga za delegacijo.
ZKP člen 70, 70/2, 70/5, 157, 157/1, 203.URS člen 22, 29.
odvzem prostosti - čas odvzema prostosti v drugi državi - privedba k preiskovalnemu sodniku - zaslišanje - pripor - odreditev pripora - obvezna formalna obramba - zagovornik - odvetnik - odvetniški kandidat - pravica do izjave v postopku
Čas odvzema prostosti v Nemčiji, od koder je bil obdolženec pripeljan na slovensko sodišče, se ne všteva v enomesečni pripor, pač pa se v primeru morebitne obsodilne obsodbe všteje v izrečeno kazen.
Tožba je bila zavrnjena, ker tožeča stranka (obrtnik - miner) v zvezi s svojim zahtevkom za nabavo večjega števila vžigalnih sredstev (1000 kosov električnih kapic) v upravnem postopku ni predložila projektne dokumentacije, ki je podlaga za ugotovitev, da je za izvajanje del potrebno tako število (18/2 člen zakona).
azil - utemeljen strah pred preganjanjem - uporaba Direktive
Presoja sodišča prve stopnje je utemeljena, saj iz podatkov in listin v upravnih spisih izhaja, da je ocena tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni objektivnega elementa, ker je tožnikov strah oprt le na dejstvo, da je v skoraj 13. letih le enkrat dobil opozorilo, in to posredno, da ga določena oseba išče zaradi maščevanja, korektna in pravilna. V zvezi s tem sodišče prve stopnje utemeljeno sklepa, da je mogoče sicer razumeti vpliv preteklih dogodkov (v srbskem taborišču), ki jih opisuje tožnik, na njegov subjektiven občutek strahu, vendar se pojem utemeljenega strahu ne more nanašati izključno na vzroke, ki so sicer obstajali v preteklosti, objektivno pa ne obstajajo več.
Kljub temu, da je tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje izpovedoval o duševnih bolečinah zaradi skaženosti zaradi postoperativne brazgotine, takšne njegove navedbe niso bile objektivizirane z ugotovitvami izvedenca medicinske stroke. Prav tako pa v zvezi s tem ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi takšna ugotovitev sodišča nasprotovala podanemu izvedenskemu mnenju.
Pojav obsojenca na oškodovančevem dvorišču s pištolo, ob izrečenih besedah oškodovancu, da naj se "mirka" on in pes, predstavlja ravnanje, zaradi katerega se je oškodovanec utemeljeno počutil ogroženega.
ZKP člen 299, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 304, 304/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje
Če je obsojenec sodeloval v skupini, ki je skušala preprečiti uradno dejanje in sicer tako, da je s svojim osebnim avtomobilom namenoma zaparkiral policijsko vozilo, da ni moglo odpeljati, je uresničil vse zakonske znake kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje po prvem odstavku 304. člena KZ.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nelojalnost - zmotna uporaba materialnega prava - meritorna odločitev vrhovnega sodišča
Nelojalnost ravnanja se presoja glede na okoliščine, zlasti glede na možnosti za lojalno ravnanje, ki jih je imela določena oseba. V postopku ugotovljena dejstva kažejo na to, da je A.A.B. pomagala protifašistični koaliciji in se pri tem osebno izpostavljala nevarnostim. Pomoč protifašistični koaliciji je bila tolikšna, da je glede na omejene možnosti, ki jih je imela za odpor zoper nacistično oblast, domneva nelojalnosti ovržena.