SZ člen 20, 117, 123.ZOR člen 360, 360/1, 360/3, 371. ZPPčlen 196, 377, 378.
razveljavitev prodajne pogodbe za stanovanje - sklenitev prodajne pogodbe s tožnikom - čas vložitve tožbe - zastaranje terjatve - splošni zastaralni rok - uveljavljanje zastaranja - enotno in nujno sosporništvo - dovoljenost revizije - sklenitev najemne pogodbe
Pri ugotavljanju, ali je tožena stranka uveljavljala zastaranje (ne pa prekluzije), je treba presoditi njene tovrstne trditve z vidika, ali je v njih vsaj omenjen ali nakazan, bodisi izrecno bodisi opisno, zastaralni rok za vložitev tožbe oziroma ali obstaja kakšna povezava z morebitnimi predhodnimi argumenti v zvezi zastaranja. Če sta tožena dva enotna in nujna sospornika je dovolj, da ugovarja zastaranje le eden od njiju.
Ali je bila določena zahteva vložena ali ne, praviloma ni moč ugotavljati zgolj z izjavami prič. Zato dejstvo, da pooblaščenec tožnika ni bil vabljen na zaslišanje prič, ne predstavlja takšne kršitve pravil postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev o stvari.
vzročna zveza - telesne bolečine - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - teorija adekvatne vzročnosti
Če določeno ravnanje tudi s stališča naravne vzročnosti ne more biti vzrok določeni škodi, potem seveda tudi o pravni vzročnosti ne moremo govoriti. Vprašanje, ali obstaja naravna vzročnost pa je dejansko vprašanje in v okviru tega sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili (revizijsko sodišče pa je na te ugotovitve vezano - tretji odstavek 370. člena ZPP), da je 60% tožnikovih zdravstvenih težav posledica slabega zdravstvenega stanja pred nesrečama, 25% pa posledica nesreče iz leta 1997. In ker te težave niso posledica škodnega dogodka (prometne nesreče z dne 1.1.1998), sta sodišči druge in prve stopnje pri ugotavljanju obsega nepremoženjske škode pravilno upoštevali le tisti obseg zdravljenja in posledic, ki ga je mogoče pripisati škodnemu dogodku.
podlage odškdoninske odgovornosti - vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – škoda – premoženjska škoda – odgovornost za hujšo posledico
Dejanja, ki so izzvana z okoliščinami, v katerih se je znašel oškodovanec zaradi ravnanja oškodovalca, nimajo pomena pretrganja vzročne zveze. Ko brez zatrjevanega škodljivega ravnanja tudi dogodkov, ki so sledili, ne bi bilo, ni pretrganja vzročne zveze.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil v laboratoriju izdelan t.i. „master“ posnetek, kopija pa izročena tožeči stranki 6.9.1990 zvečer, in da bi zato tožeča stranka spričo le dneva in pol od trenutka prevzema posnete kasete do trenutka razmočenja imela možnost zahtevati izročitev „master“ posnetka ali izdelavo druge oziroma nadaljnjih kopij od izvajalca – za kar bi zadoščal en sam telefonski klic. Odločilnega pomena je pravilna presoja učinka tako ugotovljenih dejstev na materialnopravnem področju: slednja ne terjajo njihove obravnave kot opustitvenega ravnanja tožnikov v okviru njunega lastnega prispevka k domnevno bistveno večji oziroma nadaljnji škodi (in kar je po pravnomočni sodbi „ex abundante cautela“ razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka), temveč narekujejo (kot pravilen) materialnopravni sklep, da tožnikoma škoda v pomenu določbe 155. člena za ta primer še aktualnega ZOR, ki jo zatrjujeta in uveljavljata v tej pravdi, sploh ni nastala in da jima je bila ta z izplačilom prve tožene stranke pred pravdo (s povrnitvijo stroškov popravila videorekorderja in vrednosti prazne kasete) že v celoti poplačana.
denacionalizacija - prekluzivni rok - vrnitev nepremičnine - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine
Enoletni rok iz 26. člena novele ZDen-B se je iztekel 7.11.1999, zato je predlagateljica z dne 30.11.1999 vloženo zahtevo za plačilo odškodnine po noveliranem 26. členu ZDen zamudila materialnopravni prekluzivni rok.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23936
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 234b, 234b/1.ZIS člen 7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - organiziranje denarnih verig - zakonski znaki kaznivega dejanja - pomoč pri organiziranju denarnih verig - kraj storitve kaznivega dejanja
Po določbi prvega odstavka 234.b člena je kazniv tisti storilec, ki organizira, sodeluje ali pomaga pri organizaciji take igre ali dejavnosti, to je denarne verige. Za drugi dve izvršitveni obliki ni nujno, da mora storilec neposredno sodelovati ali pomagati ustanovitelju ali (začetnemu) organizatorju igre, ampak zadošča, da s svojim aktivnim ravnanjem odločilno prispeva k nadaljnjemu odvijanju (razširjanju) take igre ali dejavnosti. Samo navadni soigralci niso kaznivi. Pridobivanje udeležencev v denarno verigo na območju naše države je prepovedano, ne glede na to v kateri državi je sedež organizacije, ki vodi denarno verigo, in ne glede na to ali je v tej državi organiziranje denarnih verig dovoljeno ali ne.
Pred obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe mora sodišče opraviti preizkus popolnosti in razumljivosti tožbe oziroma preizkus procesnih predpostavk.
razmerja staršev in otrok - preživniljanje polnoletnega otroka redno šolanje kot pravni standard - ponoven vpis v isti letnik - opravičen vzrok ponovnega vpisa
Samo zaradi ponovnega vpisa v drugi letnik še ni mogoče šteti, da ni šlo za redno šolanje. Pomemben je tudi vzrok ponovnega vpisa. V sodni praksi revizijskega sodišča je že v več odločbah prišlo do presoje o izpolnitvi pravnega standarda rednega šolanja kljub ponovnemu vpisu v isti letnik, kadar so za zastoj obstojali upravičeni razlogi.
Nevzdržne razmere doma in odselitev od doma so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo izpolnjevanje študijskih obveznosti, zato je iz upravičenega razloga prišlo do zastoja in nato tožnikovega ponovnega vpisa v drugi letnik.
denacionalizacija - nadomestno zemljišče ali odškodnina - nepremičnina izvzeta iz pravnega prometa
Glede na izrecno določbo 11. odstavka 27. člena ZDen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni zavezanec za vračilo zemljišč kot nadomestnih zemljišč v primerih iz 3. točke 19. člena ZDen, ko je nepremičnina izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice.
azil - podaljšanje omejitve gibanja - sum zavajanja
Po presoji pritožbenega sodišča, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki pritrjuje toženi stranki, so bili razlogi za omejitev gibanja tožniku že ugotovljeni in obrazloženi v sklepu tožene stranke z dne 24.7.2007. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, kar izhaja iz sodnih spisov, da je tožnik zoper ta sklep vložil tožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo s sodbo (opr. št. U 1533/2007 z dne 3.8.2007), to sodbo pa je s svojo sodbo (opr. št. I Up 542/2007 z dne 20.8.2007) potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da obe sodbi v celoti pritrjujeta ugotovitvam tožene stranke, da dejansko obstaja sum, da tožnik zavaja in zlorablja azilni postopek.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnik za gradnjo sporne ograje v času odreditve inšpekcijskega ukrepa ni imel nobenega upravnega dovoljenja, čeprav bi ga moral imeti. Kot primarna sankcija za nedovoljen poseg v prostor je določena odstranitev in vzpostavitev prejšnjega stanja (1. odstavek 73. člena ZUN), zgolj, kadar ta sankcija ni možna, se lahko poseg sanira na drugačen način. Predmet presoje je ograja in betonski robnik, pri odstranitvi katerih pa ne gre za poseg v prostor, kjer ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja. Zato ne pride v poštev izrek inšpekcijskega ukrepa po 2. odstavku 73. člena ZUN).
ZDen člen 2, 2/2, 6, 6/2, 19, 32, 42, 42/3, 61, 62.ZUS-1 člen 73, 73/1, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - predlagalna narava denacionalizacijskega postopka - vezanost na zahtevek stranke
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine kot oblika nadomestnega premoženja ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije, temveč jo lahko pristojni organ določi le v primeru, da se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta oziroma je lahko v določenih primerih (tako kot v obravnavanem primeru grajenega javnega dobra) celo izključena. Tudi odškodnina v višini tržne vrednosti ni dopustna oblika denacionalizacije. Denacionalizacija je sicer proces, ki ima namen poprave krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja, vendar v skladu z narodno-gospodarskimi zmožnostmi in po postopku in na način ter v obliki, ki jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. ZDen namreč ne temelji na institutih civilnega prava, zato v postopku denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava. Tako se tudi oblike, višina, način in izračun odškodnine v denarju ali v vrednostnih papirjih v postopkih denacionalizacije ugotavljajo in določajo po točno določenih pravilih, določenih v ZDen in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktih ter v skladu z uveljavljeno sodno prakso.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zlorabe postopka
Če prosilec za azil ne predloži nobenih listin, s katerimi tujec po določbi Zakona o tujcih - 75. člen dokazuje istovetnost in zato identitete prosilca ni mogoče ugotoviti, je podan razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje 1. odstavka 27. člena Zakona o azilu.
razveljavitev prodajne pogodbe za stanovanje - kršitev predkupne pravice - sodni depozit - polog kupnine ali garancije za plačilo kupnine - ustreznost garancije - polica o življenjskem zavarovanju - pogodba o vezavi sredstev - rok za polog ali garancijo
Polica o življenjskem zavarovanju in pogodba o vezavi sredstev sama po sebi nista ustrezni garanciji.
Pri izpodbijanju prodajne pogodbe za stanovanje zaradi kršitve predkupne pravice je potrebno položiti pri sodišču znesek zapadlega dela kupnine ali ustrezno garancijo za plačilo kupnine v roku za vložitev tožbe. Kasnejši polog ali predložitev garancije sta prepozna in s tem neupoštevna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – subjektivna nepristranskost
Od t.i. objektivne nepristranskosti sodišča je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega (naravnega) sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se prav tako domneva. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) pa je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo; zato ne more biti hkrati „drug tehten razlog“ za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
denacionalizacija - dvojno državljanstvo - uporaba določb Zakona o državljanstvu FLRJ
Pridobitev avstrijskega državljanstva med 28.8.1945 in 4.12.1948 ni povzročila samodejne izgube državljanstva FLRJ. Za dvojne državljane nemške narodnosti je zato veljala novela ZDrž z dne 4.12.1948 enako kot za druge državljane nemške narodnosti.