ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor
V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, dolžnik pa se v postopku ne more sklicevati na dejstva, ki se nanašajo na obstoj terjatve, niso pa nastala po nastanku notarskega zapisa. Prav tako ni ovira za izvršbo, da si je dolžnik pripravljen urediti drugo posojilo, da bi sam prostovoljno izpolnil obveznost. Upnica ima pravico vztrajati pri prisilni izvršitvi notarskega zapisa vse do popolnega poplačila zapadle terjatve.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - izvajanje dokazov
Sodišče mora izvesti tiste predlagane dokaze, ki so pomembni za ugotavljanje odločilnih dejstev, druge upravičeno zavrne. Za ugotavljanje pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja so odločilna dejstva dobroverna posest, čas in veljavni pravni naslov, če se zatrjuje.
V kolikor toženka-obdarjenka ve, da je pravno upoštevni nagib za darilo to, da se namerava obdarovalec z njo poročiti ter ga pri tem zavestno pušča v takšni veri, je podan dejanski stan prevare.
Javno glasilo v smislu določb ZJG je televizijski program (1. odst.
2. člena ZJG) in ne gospodarska družba, kakršna je prvotožena stranka. Ugotavljati, kdo je bil odgovorni urednik prvotožene stranke, je zato zgrešeno. Namesto tega bi moralo prvostopno sodišče dokazni postopek usmeriti v vprašanje, v katerem javnem glasilu, torej televizijskem programu, je bil objavljen sporni prispevek in nato ugotoviti, kako je bil ta program označen v smislu določbe 4. odst. 29. člena ZJG.
ugovor zoper sklep o izvršbi - vsebina sklepa o izvršbi - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - obrazložitev sklepa o izvršbi
Sklep o izvršbi vsebuje ob drugih obveznih sestavinah tako navedbo upnika kot terjatve, za katero je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Le-ta je primeren za izvršbo, če so v njem prav tako navedeni upnik in dolžnik, predmet in čas izpolnitve. Sklepa o izvršbi ni potrebno obrazložiti v delu, v katerem sodišče ugodi predlogu za izvršbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je navedel dejstvo, ki bi lahko imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa sodišču ni predložil dokazov, s katerimi bi zatrjevano dejstvo dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker je dolžničin ugovor obrazložen, postopanje sodišča prve stopnje, ki je po prejemu upravičenega odgovora na ugovor spis poslalo v reševanje višjemu sodišču, ker je ugovor štelo kot neutemeljen, ni v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o stroških v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
vročanje pooblaščencu - tek roka za vložitev pravnega sredstva
Če v pravdi stranko zastopa pooblaščenec, ki ima deponirano generalno pooblastilo na sodišču, začne rok za vložitev pritožbe teči od dneva vročitve sklepa pooblaščencu in ne od dneva vročitve sklepa stranki.
Ker je tožeča stranka dokazala priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, tožena stranka ni uspela dokazati dobro vero o pridobitvi sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, je pravilno ugodeno tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
stroški postopka - sodba na podlagi pripoznave - narok za glavno obravnavo - zahteva za povrnitev stroškov - predlog stranke
Tožeča stranka ni mogla vedeti, da bo sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave brez naroka. Zato je pravočasna zahteva za povračilo stroškov, vložena v 15 dneh po prejemu sodbe.
Meja, ki je bila ugotovljena v mejnougotovitvenem postopku, ki pa je bil kasneje razveljavljen, ne more biti podlaga za določitev meje v postopku za ureditev meje pred sodiščem. Sodišče je zato lahko določilo mejo na podlagi močnejše pravice.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 24, 25.
izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe - prehod obveznosti
Določbe 25. člena ZIZ ni mogoče analogno uporabiti tudi zoper družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, češ da osebno odgovarja za dolgove družbe na podlagi 6.odstavka 580. člena ZGD. Uporaba slednje določbe je namreč odvisna od dejanskega vprašanja, le tega pa ni moč ugotavljati v izvršilnem postopku. Ker torej obveznost družbe ni prešla na družbenika, izvršbe ni mogoče predlagati zoper družbenika na podlagi 24.člena ZIZ.
Če je zahtevek iz nasprotne tožbe nasproti zahtevku iz tožbe postavljen v razmerju t.i. eventualne kumulacije (tretji odst. 182. člena ZPP) in če o zahtevku iz tožbe še ni bilo odločeno, pomeni, da je zahtevek iz nasprotne tožbe postavljen pod pogojem, ki še ni nastopil. Ker zahtevek iz nasprotne tožbe v tem stadiju postopka nima svoje samostojne procesnopravne eksistence, odločanje o njem ni možno. Če pa ni pogojev za meritorno odločanje o takem zahtevku (iz nasprotne tožbe), je preuranjeno tudi odločanje o stvari pristojnosti za odločanje o takem zahtevku.
sklic skupščine - nedoločnost predlogov v objavi sklica skupščine - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
Ker so vsi delničarji tožene stranke prejeli gradivo za skupščino, ni moč sklepati, da je bila zaradi očitane kršitve dolžnosti ob objavi sklica skupščine (predlogi sklepov, objavljeni ob sklicu v uradnem listu, naj bi bili oblikovani splošno in premalo jasno), kakorkoli onemogočena priprava delničarjev na skupščino in s tem njihovo učinkovito uresničevanje upravljalskih upravičenj.
Sodišče na ničnost sklepov skupščine delniške družbe ne pazi po uradni dolžnosti, temveč se o tem odloča v okviru trditvenega gradiva ničnostne tožbe iz 362. čl. ZGD.
pritožba zoper sodbo - rok - zavrženje - prepozna pritožba
Pritožbo zoper sodbo, vloženo en mesec po izteku 15 dnevnega pritožbenega roka, sodišče druge stopnje zavrže kot prepozno, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.