skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju
Na odločitev o tem, kakšen delež je katerega od zakoncev na skupnem premoženju, pridobljenem tekom trajanja zakonske zveze ne vpliva okoliščina, koliko kredita, s katerim je bilo pridobljeno skupno premoženje, je bilo že odplačanega do prenehanja zakonske skupnosti.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Po določbi 8. točke 55. člena ZIZ je mogoče v izvršilnem postopku uveljavljati le dejstva, na podlagi katerih je terjatev prenehala, in ki so nastopila v času, ko jih dolžnik ni mogel več uveljavljati v postopku (gospodarskem sporu), iz katerega izvira izvršilni naslov (sodba).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dokaz
Dolžnik je ugovarjal višini izterjavanega zneska in se pri tem skliceval na svoje podatke, vendar pa v zvezi s svojimi ugovornimi navedbami sodišču ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Ker tožena stranka v tem pravnomočno končanem postopku ne bo več opravljala dejanj, za katera je po ZST določeno plačilo taksnih obveznosti, predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa tudi ne more učinkovati na plačilo taksne obveznosti v zvezi z odgovorom na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je nastala pred vložitvijo predloga, tožena stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o predlogu za taksno oprostitev.
Če so izpolnjena merila iz prvega odstavka 481. člena ZPP, ki spor iz najemnega oziroma zakupnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno za sojenje v sporu okrožno sodišče.
ZZK člen 21, 86, 21, 86. ZKZ člen 115, 115/2, 115, 115/2.
vknjižba - pogoj - komasacijski postopek
Obravnavanemu zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo so bile priložene listine, ki jih predpisuje zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), iz predloženega pa tudi izhaja, da je bil komasacijski postopek do uveljavitve ZKZ tehnično dokončan. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno dovolilo vknjižbo, da je bila parcela vložena v komasacijski sklad in se izbriše ter se vpiše novo nastala parcela.
odlog izvršbe - pogoj - pritožba - vsebina pritožbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dolžnik mora v predlogu za odlog izvršbe izkazati hkrati, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in enega od primerov iz 1. do 8. tč. prvega odst. 71. čl. ZIZ. Ker dolžnica v predlogu niti ni zatrdila, da bi ji z opravo izvršbe nastala znatnejša škoda, v pritožbi pa je to zatrdila, vendar pa ni izkazala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji, je sodišče prve stopnje pravilno njen predlog zavrnilo.
stroški postopka - sodba na podlagi pripoznave - narok za glavno obravnavo - zahteva za povrnitev stroškov - predlog stranke
Tožeča stranka ni mogla vedeti, da bo sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave brez naroka. Zato je pravočasna zahteva za povračilo stroškov, vložena v 15 dneh po prejemu sodbe.
Po določbi 267. čl. je res mogoče izdati začasne odredbe tudi pred uvedbo sodnega postopka. Toda takrat, kadar se zahteva izdaja začasne odredbe med pravdo, mora biti ta v zvezi s tožbenim zahtevkom.
Ker sodišče prve stopnje niti v izvirnik, niti v pisni odpravek sodbe ni vneslo podatkov o času in kraju storitve kaznivih dejanj, brez teh podatkov pa je sodbeni izrek nerazumljiv ter ga ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP, zaradi česar je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe obdolženkine zagovornice izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti.
Sodba ni obrazložena na način, kot je predpisan v sedmem odstavku 364. člena ZKP, po katerem mora namreč sodišče tudi določno in popolno navesti razloge, ki so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj.
sklep o izvršbi - vročitev sklepa o izvršbi dolžniku - nepravilna vročitev - bistvena kršitev določb postopka
Vročitev sklepa o izvršbi dolžniku ni bila opravljena pravilno, saj vročevalec dolžniku ni pustil pismenega obvestila o ponovni osebni vročitvi, pač pa je bila sodna pošiljka takoj vročena izvenzakonski partnerki dolžnika. Zaradi te kršitve dolžniku ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegovega ugovora, to pa pomeni bistveno kršitev določb izvršilnega postopka.
Javno glasilo v smislu določb ZJG je televizijski program (1. odst.
2. člena ZJG) in ne gospodarska družba, kakršna je prvotožena stranka. Ugotavljati, kdo je bil odgovorni urednik prvotožene stranke, je zato zgrešeno. Namesto tega bi moralo prvostopno sodišče dokazni postopek usmeriti v vprašanje, v katerem javnem glasilu, torej televizijskem programu, je bil objavljen sporni prispevek in nato ugotoviti, kako je bil ta program označen v smislu določbe 4. odst. 29. člena ZJG.