vzdrževanje reda na glavni obravnavi - motenje reda na glavni obravnavi - redovne kazni - kaznovanje zagovornika - opomin - vodstvo glavne obravnave - denarna kazen - zavlačevanje postopka - pravice obrambe - dokazni predlog
Pritožnikove navedbe, češ da je s tem, ko je vskočil v besedo predsednici senata z opozorilom, da njeno vprašanje priči ni na mestu, le komentiral vprašanje predsednice senata z namenom, da se pravočasno razčisti, ali je njeno vprašanje sploh potrebno, kažejo na neupoštevanje ali morda celo nepoznavanje določb Zakona o kazenskem postopku, ki urejajo vprašanja vodstva glavne obravnave in zagovornikove pravice v dokaznem postopku. Zagovoronikov "komentar" v navedenih okoliščinah je bil nedopusten in moteč za red na glavni obravnavi, zaradi česar je bil opomin predsednice senata utemeljen.
Prvostopno sodišče se v razlogih sklepa ni opredelilo do ugovora toženca, ali je tožnik tožbo v 30-tih dneh od dneva, ko je izvedel za motenje in storilca. Gre za odločilno dejstvo, ki je med strankama sporno že od odgovora na tožbo, zato sklepa ni moč preizkusiti.
Meja, ki je bila ugotovljena v mejnougotovitvenem postopku, ki pa je bil kasneje razveljavljen, ne more biti podlaga za določitev meje v postopku za ureditev meje pred sodiščem. Sodišče je zato lahko določilo mejo na podlagi močnejše pravice.
Za potrditev, da je bila med pravdnima strankama resnično sklenjena pogodba, ni zadosti dokazov, saj niti iz ene od predloženih listin ne izhaja volja oziroma pripravljenost tožene stranke po sklenitvi take pogodbe.
ZOR člen 210, 211, 446, 447, 448, 449, 450, 451, 452, 210, 211, 446, 447, 448, 449, 450, 451, 452. ZGD člen 407, 407.
pravila vračanja - vrnitev - plačilo tujega dolga - odgovornost družbenikov
Če je tožeča stranka, ki ni bila v pogodbenem razmerju z upnikom ali z dolžnikom, plačala dolg upniku, je plačala nekaj, česar ni bila dolžna plačati. V skladu z določbo 211. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pa kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Prav tako pa toženec ni bil dolžan plačati navedenih zneskov, saj je bil dolžnik XY družba d.o.o. Toženec je bil res eden od štirih družbenikov v družbi XY d.o.o, vendar pa družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe nasproti tretjim osebam ne odgovarjajo (407. člen Zakona o gospodarskih družbah). S plačilom dolga, ki ga tožeča stranka ni bila dolžna plačati, pa tudi toženec bi ga bil dolžan plačati le izjemoma (npr. v primeru spregleda pravne osebnosti), tožeča stranka do toženca ni mogla pridobiti regresne pravice ali kakšnega drugega pravno utemeljenega zahtevka.
Izvršilni postopek ni postopek, v katerem bi bilo izvršilno sodišče pooblaščeno preverjati pravilnost pravnomočnih odločb, izdanih v drugih postopkih, ki predstavljajo izvršilni naslov. Domena izvršilnega postopka je izključno v prisilni izvršitvi sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti (1. odst. 1. čl. ZIZ), sklep o izvršbi pa je mogoče izpodbijati samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ.
Javno glasilo v smislu določb ZJG je televizijski program (1. odst.
2. člena ZJG) in ne gospodarska družba, kakršna je prvotožena stranka. Ugotavljati, kdo je bil odgovorni urednik prvotožene stranke, je zato zgrešeno. Namesto tega bi moralo prvostopno sodišče dokazni postopek usmeriti v vprašanje, v katerem javnem glasilu, torej televizijskem programu, je bil objavljen sporni prispevek in nato ugotoviti, kako je bil ta program označen v smislu določbe 4. odst. 29. člena ZJG.
Ker sodišče prve stopnje niti v izvirnik, niti v pisni odpravek sodbe ni vneslo podatkov o času in kraju storitve kaznivih dejanj, brez teh podatkov pa je sodbeni izrek nerazumljiv ter ga ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP, zaradi česar je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe obdolženkine zagovornice izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel pravo pomembna dejstva, vendar pa sodišču ni predložil dokazov s katerimi bi zatrjevana dejstva dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dokaz
Dolžnik je ugovarjal višini izterjavanega zneska in se pri tem skliceval na svoje podatke, vendar pa v zvezi s svojimi ugovornimi navedbami sodišču ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Obdolženec je romunski begunec, ki je ilegalno prišel v Slovenijo in bil namenjen v Italijo, po prihodu v Slovenijo je zaradi utrujenosti neupravičeno vstopil v tuje zaprte prostore in v baraki prespal. Te osebne okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, motiv ter minimalna škoda, ki jo je obdolženec povzročil, ko je s silo telesa odprl lesena vrata, pa so po oceni sodišča druge stopnje takšne, ki dajejo obdolženčevemu ravnanju značaj dejanja majhnega pomena.
Dolžnik ni dokazal trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da mu je zdravstveno stanje preprečilo pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.
Ni razlogov za dvom o tem, da je taksni zavezanec prejel opomin za plačilo sodne takse in ker taksne obveznosti ni pravočasno poravnal, je dolžan poleg dolgovane takse plačati še pribitek kazenske takse.
Potrebne izvršilne stroške odmeri sodišče v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. Preveč plačano takso lahko taksni zavezanec zahteva nazaj s posebnim predlogom.
Če za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, upnik pa jo plača v naknadnem roku, vendar o tem hkrati posebej ne obvesti sodišča, ni mogoče šteti, da je upnik umaknil predlog za izvršbo.
Če so izpolnjena merila iz prvega odstavka 481. člena ZPP, ki spor iz najemnega oziroma zakupnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno za sojenje v sporu okrožno sodišče.
Pritrditi je pritožniku, da je po pozivu sodišča sporočil drugačen žiro račun dolžnika. Zato ni podana podlaga, na podlagi katere je prvostopno sodišče ustavilo izvršbo.