postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tudi za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine velja, da mora biti obrazložen v skladu s 53. členom ZIZ (peti odstavek 62. člena istega zakona).
zavarovanje - zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - odlog vknjižbe zastavne pravice - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja
Določbe Zakona o izvršbi se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu zakona, ki ureja zavarovanje drugače določeno. Zakon o izvršbi in zavarovanju v delu, ki ureja zavarovanje terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, instituta odloga vknjižbe zastavne pravice ne predvideva. Smiselna uporaba določb o odlogu izvršbe pa glede na namen in učinek zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, in sploh same narave zavarovanja terjatev, ni možna.
Ker je pritožnik podpisal dedni dogovor, ne more v pritožbi navajati, da je bilo na zapuščinski obravnavi dogovorjeno nekaj drugega kot je v dednem dogovoru.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja - predmet izvršbe - omejitve izvršbe - pravna oseba - osnovna sredstva - omejitev predmetov izvršbe - predlog dolžnika
Če se s predlagano začasno odredbo ne more doseči namena zavarovanja uveljavljane denarne terjatve, predlagano zavarovanje ni utemeljeno (prim. 1. odst. 271. čl. ZIZ). Namen zavarovanja pa se doseže, če začasna odredba "ohrani" dovoljene predmete izvršbe (32. čl. ZIZ), dokler tožnik ne pridobi izvršilnega naslova, ko se bo lahko iz njih v izvršilnem postopku poplačal. V postopku zavarovanja je potrebno upoštevati 2. odst. 34. čl. ZIZ (prim. 239. čl. ZIZ) in zavarovanje omejiti le na toliko predmetov izvršbe, kolikor je to potrebno za zavarovanje določene terjatve. Poseg v premoženjsko sfero zatrjevanega dolžnika je utemeljen le toliko, kolikor je sorazmeren upnikovemu prikrajšanju, ki izvira iz obstoja dolga.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je navedel dejstva, ki bi lahko privedla do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična in v zvezi z njimi sodišču predložil tudi dokaze. Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen in je zato ugovor utemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel pravo pomembna dejstva, vendar pa sodišču ni predložil dokazov s katerimi bi zatrjevana dejstva dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
zavarovanje terjatve - začasna odredba - res iudicata
Obveznost sodišča, da po prejemu pravovarstvenega zahtevka preizkusi, ali je o stvari že pravnomočno odločeno, izhaja iz načela pravne varnosti. Prepoved ponovnega odločanja o isti zadevi preprečuje možnost obstoja kontradiktornih odločb. Zato je tudi v postopku zavarovanja po ZIZ na mestu smiselna uporaba določb ZPP, tudi določbe prvega odstavka 274. člena ZPP skladno s 15. členom ZIZ.
bančni tekoči račun - fizična oseba - pogodbena stranka - vsebina pogodbe
Ker se je tožena stranka zavezala nasproti banki kot fizična oseba, ne more uveljavljati ugovora, da je pogodba o ustanovitvi tekočega računa bila v korist kluba, katere direktor je bil toženec.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo - naslov dolžnika - nepopoln predlog za izvršbo
Ker upnik v roku ni dopolnil predloga za izvršbo z navedbo pravilnega dolžnikovega naslova, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predlog zavrglo.
Dolžnik želi soglasje sodišča za izpolnjevanje svojih obveznosti z asignacijami, in sicer s pooblastilom svojemu dolžniku, da namesto njemu, izpolni dolžnikovemu upniku. Za presojo o takšnem načinu izpolnitve pa sodišče v okviru 32. čl. ZPPSL nima pooblastil. Tako ga ne more ne dovoljevati ne preprečevati.
Pritrditi je pritožniku, da je po pozivu sodišča sporočil drugačen žiro račun dolžnika. Zato ni podana podlaga, na podlagi katere je prvostopno sodišče ustavilo izvršbo.
Ker tožena stranka v tem pravnomočno končanem postopku ne bo več opravljala dejanj, za katera je po ZST določeno plačilo taksnih obveznosti, predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa tudi ne more učinkovati na plačilo taksne obveznosti v zvezi z odgovorom na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je nastala pred vložitvijo predloga, tožena stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o predlogu za taksno oprostitev.
Obveznost plačila višjih pogodbenih in zamudnih obresti, kot so prisojene z že pravnomočno delno sodbo, je glede njihove višine dovolj določljiva, da jo bo tožena stranka ob izpolnitvi lahko izračunala, če ne drugače, ob pomoči ustreznega strokovnjaka, ki ji bo opravil izračun.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dolžnik
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v celoti ugodilo dolžnikovemu (delnemu) ugovoru (2. odst. 62. člena ZIZ). Ugodnejše odločitve ZIZ ne predvideva. Dolžnik tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Na podlagi določbe 1. odst. 343. člena ZPP/99 v zvezi z določbo 15. člena ZIZ jo je zato potrebno zavreči.
ZKP člen 366, 366/1, 402, 402/3, 366, 366/1, 402, 402/3.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Ker je obtoženec kljub pravilnemu pravnemu pouku v izpodbijani sodbi zamudil 15-dnevni pritožbeni rok, saj je pritožbo zoper sodbo vložil šele 7 dni po preteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo pritožbo zavrglo kot prepozno. Pritožbeno sodišče je zato obtoženčevo pritožbo zoper sklep o zavrženju zavrnilo kot neutemeljeno.
Pri izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe je sodišče spregledalo, da je upnik z vlogo z dne 29.9.1999 opravičil svojo odsotnost zaradi neodložljivih obveznosti v službi dne 5.10.1999, ko naj bi potekal rubež. O tem odločilnem dejstvu ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti.