Ker tožena stranka v tem pravnomočno končanem postopku ne bo več opravljala dejanj, za katera je po ZST določeno plačilo taksnih obveznosti, predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa tudi ne more učinkovati na plačilo taksne obveznosti v zvezi z odgovorom na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je nastala pred vložitvijo predloga, tožena stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o predlogu za taksno oprostitev.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20922
KZ člen 41, 41/2, 41/3, 41, 41/2, 41/3.
odločba o kazni - pravilna odmera kazni
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo vse obteževalne in olajševalne okoliščine za oba obtoženca, ki sta bila res že večkrat kaznovana (prvoobtoženi sedemkrat in drugoobtoženi dvakrat), vendar sta storitev kaznivih dejanj odkrito priznala in jih obžalovala, pri čemer vrednost stvari ni velika ter sta vsa dejanja izvršila pod vplivom alkohola, bosta izrečeni kazni enega leta in enega meseca zapora ter treh mesecev zapora pri obeh obtožencih dosegla namen kazenskopravnega varstva. Pritožbo državne tožilke, ki se je zavzemala za izrek višjih zapornih kazni, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
Navedbe, da bi bilo potrebno znesek, ki je predmet izvršbe, zmanjšati, češ da blago ni bilo v celoti dobavljeno, ne predstavljajo ugovornega razloga, saj bi jih moral dolžnik uveljavljati že v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.
Ker je tožena stranka predložila potrdilo, da je bila imetnica stanovanjske pravice, je sodišče prve stopnje premalo ugotovilo dejansko stanje, ker je štelo, da je toženka v stanovanju brez pravnega naslova, ker ni predložila stanovanjske pogodbe.
vloga - nepopolna vloga - predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo
Upnik ni dolžan v izvršilnem predlogu navesti, za katero obdobje izterjuje zaostalo preživnino, zadostuje že znesek zaostalih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napačno, ko je upnikov predlog za izvršbo zavrglo z utemeljitvijo, da ta predloga v roku ni dopolnil.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tudi za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine velja, da mora biti obrazložen v skladu s 53. členom ZIZ (peti odstavek 62. člena istega zakona).
zavarovanje - zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - odlog vknjižbe zastavne pravice - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja
Določbe Zakona o izvršbi se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu zakona, ki ureja zavarovanje drugače določeno. Zakon o izvršbi in zavarovanju v delu, ki ureja zavarovanje terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, instituta odloga vknjižbe zastavne pravice ne predvideva. Smiselna uporaba določb o odlogu izvršbe pa glede na namen in učinek zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, in sploh same narave zavarovanja terjatev, ni možna.
Pri izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe je sodišče spregledalo, da je upnik z vlogo z dne 29.9.1999 opravičil svojo odsotnost zaradi neodložljivih obveznosti v službi dne 5.10.1999, ko naj bi potekal rubež. O tem odločilnem dejstvu ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (med drugim) navedel, da upnikova terjatev temelji na komisijskem razmerju, po katerem je v svojem imenu in za račun upnika izvažal blago podjetju R. Ta je zašla v likvidnostne težave in je prenehala plačevati dobavljeno blago. V nadaljevanju ugovora je obširno pojasnil, kaj vse je storil, da bi prišel do poplačila. Za svoje navedbe je predložil tudi številne dokaze. Tak ugovor je dovolj obrazložen in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
ZIZ člen 57, 57/1, 58, 58/1, 62, 62/1, 57, 57/1, 58, 58/1, 62, 62/1. ZPP člen 17, 17.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vročanje ugovora v odgovor upniku
Obvezna sestavina odločitve o ugovoru zoper pravnomočni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in opravljenih izvršilnih dejanj. Odločitev, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku ni niti predvidena niti podana, vendar pa ni nepravilna. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obvezna uporaba določila 1. odst. 57. člena ZIZ o vročanju ugovora v odgovor upniku pred odločitvijo o ugovoru.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo - naslov dolžnika - nepopoln predlog za izvršbo
Ker upnik v roku ni dopolnil predloga za izvršbo z navedbo pravilnega dolžnikovega naslova, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predlog zavrglo.
ZPP (1977) člen 109, 109/1, 109/4, 109, 109/1, 109/4. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2.
poprava vloge - poprava predloga za izvršbo - vsebina pritožbe - nova dejstva - novi dokazi
Pritožba ni utemeljena, če je v njej naveden nov nezanesljiv dokaz. Ker iz pritožbi priloženega dopisa, v katerem upnica sodišče obvešča o novem naslovu dolžnice, ni razvidno, da je bil dopis tudi v resnici posredovan sodišču, pritožbi ni mogoče slediti.
V pravdi zaradi motenja posesti je odločilnega pomena dejstvo, ali je tožnica imela dejansko posest na stvari, katere vrnitev zahteva. Prvostopni razlogi o ugotovitvi takšnega dejstva morajo biti jasni in razumljivi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da z upnikom ne posluje že od leta 1996. Upnik nima nobenega dokazila (dobavnice, ali prejemnice), da je blago, katerega plačilo terja, res dobavil. Dolžnik torej uveljavlja negativno dejstvo (da med strankama ne obstaja pravnoposlovno razmerje). Takega dejstva pa ni potrebno dokazovati. Ker je upnik predlogu za izvršbo predložil le listo odprtih postavk kupcev, ne pa samih listin, ki bi dokazovale uveljavljeno terjatev, se pokaže ugovor za dovolj obrazloženega in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
Ker je sodišče prve stopnje spregledalo vsebino kazenski ovadbi priloženega uradnega zaznamka, po kateri naj bi oškodovanec mesec dni po storjenem kaznivem dejanju telefonično podal kazensko ovadbo na policijsko postajo, je preuranjeno zavrglo obtožni predlog državnega tožilca z utemeljitvijo, da oškodovanec ustreznega predloga za pregon sploh ni podal. Višje kot pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke in izpodbijani sklep razveljavilo.