Prvostopno sodišče se v razlogih sklepa ni opredelilo do ugovora toženca, ali je tožnik tožbo v 30-tih dneh od dneva, ko je izvedel za motenje in storilca. Gre za odločilno dejstvo, ki je med strankama sporno že od odgovora na tožbo, zato sklepa ni moč preizkusiti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je navedel dejstvo, ki bi lahko, v kolikor bi se izkazalo za resnično, imelo za posledico delno zavrnitev zahtevka in sodišču predložil dokaz s katerim zatrjevano dejstvo dokazuje. Tak ugovor je moč šteti za obrazložen in je zato ugovor delno utemeljen.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - motenje reda na glavni obravnavi - redovne kazni - kaznovanje zagovornika - opomin - vodstvo glavne obravnave - denarna kazen - zavlačevanje postopka - pravice obrambe - dokazni predlog
Pritožnikove navedbe, češ da je s tem, ko je vskočil v besedo predsednici senata z opozorilom, da njeno vprašanje priči ni na mestu, le komentiral vprašanje predsednice senata z namenom, da se pravočasno razčisti, ali je njeno vprašanje sploh potrebno, kažejo na neupoštevanje ali morda celo nepoznavanje določb Zakona o kazenskem postopku, ki urejajo vprašanja vodstva glavne obravnave in zagovornikove pravice v dokaznem postopku. Zagovoronikov "komentar" v navedenih okoliščinah je bil nedopusten in moteč za red na glavni obravnavi, zaradi česar je bil opomin predsednice senata utemeljen.
V situaciji, ko je upnica pred datumom predvidenega rubeža sodišče pravočasno obvestila, da na naslovu, na katerem naj bi se opravljal rubež, dolžnik ne stanuje več, ni bilo pogojev za opravo rubeža.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pasivna legitimacija
Ugovor pasivne legitimacije, če se izkaže za utemeljen, pripelje do zavrnitve zahtevka, zato je ugovor dolžnika glede na določbo 2. odst. 53. člena obrazložen in je kot tak utemeljen.
Izvršilni postopek ni postopek, v katerem bi bilo izvršilno sodišče pooblaščeno preverjati pravilnost pravnomočnih odločb, izdanih v drugih postopkih, ki predstavljajo izvršilni naslov. Domena izvršilnega postopka je izključno v prisilni izvršitvi sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti (1. odst. 1. čl. ZIZ), sklep o izvršbi pa je mogoče izpodbijati samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (med drugim) navedel, da upnikova terjatev temelji na komisijskem razmerju, po katerem je v svojem imenu in za račun upnika izvažal blago podjetju R. Ta je zašla v likvidnostne težave in je prenehala plačevati dobavljeno blago. V nadaljevanju ugovora je obširno pojasnil, kaj vse je storil, da bi prišel do poplačila. Za svoje navedbe je predložil tudi številne dokaze. Tak ugovor je dovolj obrazložen in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
Ker sodišče prve stopnje niti v izvirnik, niti v pisni odpravek sodbe ni vneslo podatkov o času in kraju storitve kaznivih dejanj, brez teh podatkov pa je sodbeni izrek nerazumljiv ter ga ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP, zaradi česar je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe obdolženkine zagovornice izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti.
prodajna pogodba - pravice kupca - izročitev stvari - lastninska pravica - plačilo kupnine
S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja izročil kupcu tako, da bo ta pridobil pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.
telesne bolečine - strah - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev negmotne škode
Utemeljenost in višina odškodnine za strah, ne glede na to, ali gre za primarni ali za sekundarni strah, ki je posledica poškodbe, je odvisna od intenzivnosti in trajanja strahu, kar pa se ugotavlja z izvedencem, ki poda objektivne ugotovitve glede trajanja in stopnje strahu, kot tudi z zaslišanjem stranke, ki poda subjektivne ugotovitve glede obstoja obeh predpostavk za prisojo te oblike negmotne škode. Sodišče torej mnenje izvedenca glede obstoja obeh predpostavk presodi v povezavi z dejanskimi ugotovitvami, ki slede iz same izpovedbe stranke o trajanju in stopnji strahu. Mnenje izvedenca je uporabiti kot preizkus realnosti izpovedi stranke glede strahu.
V kolikor toženka-obdarjenka ve, da je pravno upoštevni nagib za darilo to, da se namerava obdarovalec z njo poročiti ter ga pri tem zavestno pušča v takšni veri, je podan dejanski stan prevare.
Dolžnik želi soglasje sodišča za izpolnjevanje svojih obveznosti z asignacijami, in sicer s pooblastilom svojemu dolžniku, da namesto njemu, izpolni dolžnikovemu upniku. Za presojo o takšnem načinu izpolnitve pa sodišče v okviru 32. čl. ZPPSL nima pooblastil. Tako ga ne more ne dovoljevati ne preprečevati.
Meja, ki je bila ugotovljena v mejnougotovitvenem postopku, ki pa je bil kasneje razveljavljen, ne more biti podlaga za določitev meje v postopku za ureditev meje pred sodiščem. Sodišče je zato lahko določilo mejo na podlagi močnejše pravice.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL22981
KZ člen 169, 169/3. ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih - razžalitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker sodišče prve stopnje ni podrobno analiziralo obdolženčevega pisanja o zasebnem tožilcu, predvsem ne v zasebni tožbi izpostavljenih trditev, ki naj bi pomenile ne le razžalitve, pač pa tudi izraz zaničevanja do zasebnega tožilca, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.
Ker je dokazan namen trajnega prenehanja uporabe stanovanja, je stanovanjsko razmerje imetnika stanovanjske pravice prenehalo ob njegovi izselitvi iz stanovanja. S tem je prenehala tudi pravica podstanovalca, izvirajoča iz podstanovalske pogodbe, še uporabljati to stanovanje.
ZZK člen 21, 86, 21, 86. ZKZ člen 115, 115/2, 115, 115/2.
vknjižba - pogoj - komasacijski postopek
Obravnavanemu zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo so bile priložene listine, ki jih predpisuje zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), iz predloženega pa tudi izhaja, da je bil komasacijski postopek do uveljavitve ZKZ tehnično dokončan. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno dovolilo vknjižbo, da je bila parcela vložena v komasacijski sklad in se izbriše ter se vpiše novo nastala parcela.
V sklepu, s katerim odloči sodišče o načinu upravljanja, vzdrževanja in uporabe z nepremičninami, ki so skupno premoženje razvezanih zakoncev, mora sodišče odločiti tudi, v kakšnem sorazmerju nosita zakonca breme stroškov vzdrževanja, upravljanja in uporabe.