ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (med drugim) navedel, da upnikova terjatev temelji na komisijskem razmerju, po katerem je v svojem imenu in za račun upnika izvažal blago podjetju R. Ta je zašla v likvidnostne težave in je prenehala plačevati dobavljeno blago. V nadaljevanju ugovora je obširno pojasnil, kaj vse je storil, da bi prišel do poplačila. Za svoje navedbe je predložil tudi številne dokaze. Tak ugovor je dovolj obrazložen in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
zavarovanje terjatve - začasna odredba - res iudicata
Obveznost sodišča, da po prejemu pravovarstvenega zahtevka preizkusi, ali je o stvari že pravnomočno odločeno, izhaja iz načela pravne varnosti. Prepoved ponovnega odločanja o isti zadevi preprečuje možnost obstoja kontradiktornih odločb. Zato je tudi v postopku zavarovanja po ZIZ na mestu smiselna uporaba določb ZPP, tudi določbe prvega odstavka 274. člena ZPP skladno s 15. členom ZIZ.
ZPP (1977) člen 154/2, 154/3, 158/1, 154/2, 154/3, 158/1.
stroški postopka - umik tožbe
Tožeča stranka lahko umakne tožbeni zahtevek tudi tedaj, ko tožena stranka tekom postopka slednjega izpolni le deloma. Ob upoštevanju določbe 1. odst. 158. člena ZPP je tožeča stranka tudi v tem primeru upravičena do povračila bodisi sorazmernega dela stroškov postopka, kot to narekuje določba 2. odst. 154. člena ZPP, ob danih pogojih iz 3. odst. istega člena pa tudi do povračila vseh stroškov, ki jih je v postopku imela. Določbi 154. in 158. člena ZPP se namreč ne izključujeta, temveč dopolnjujeta in je zato potrebno upoštevati obe pri odmeri stroškov, ki jih je ob delni izpolnitvi zahtevka ter posledičnemu umiku tožbe potrebno priznati tožeči stranki.
Ker je pritožnik podpisal dedni dogovor, ne more v pritožbi navajati, da je bilo na zapuščinski obravnavi dogovorjeno nekaj drugega kot je v dednem dogovoru.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja - predmet izvršbe - omejitve izvršbe - pravna oseba - osnovna sredstva - omejitev predmetov izvršbe - predlog dolžnika
Če se s predlagano začasno odredbo ne more doseči namena zavarovanja uveljavljane denarne terjatve, predlagano zavarovanje ni utemeljeno (prim. 1. odst. 271. čl. ZIZ). Namen zavarovanja pa se doseže, če začasna odredba "ohrani" dovoljene predmete izvršbe (32. čl. ZIZ), dokler tožnik ne pridobi izvršilnega naslova, ko se bo lahko iz njih v izvršilnem postopku poplačal. V postopku zavarovanja je potrebno upoštevati 2. odst. 34. čl. ZIZ (prim. 239. čl. ZIZ) in zavarovanje omejiti le na toliko predmetov izvršbe, kolikor je to potrebno za zavarovanje določene terjatve. Poseg v premoženjsko sfero zatrjevanega dolžnika je utemeljen le toliko, kolikor je sorazmeren upnikovemu prikrajšanju, ki izvira iz obstoja dolga.
Prvo sodišče je povsem utemeljeno zaključilo, da sta tako I.
T. kot kasneje kupec D. (v izjavi imenovan M.) K. razpolagala z informacijami o prodaji toženčeve nepremičnine zaradi aktivnosti tožnika. V konkretnih okoliščinah in glede zadevnega posla je I.
T. ne glede na to, da je bil sicer stranka tožnika, nastopal kot njegov podposrednik. Posredniška pogodba o tem sicer nima izrecnih določb, kar pa tudi pomeni, da takšen prenos posredniškega posla na podposrednika ni bil posebej prepovedan.
Azbestni prah je nevarna stvar in njegovo daljše, neposredno vdihavanje občutno škoduje zdravju. Razvoj poklicne bolezni azbestoze pri tožniku, nastale zaradi opisanega vplivanja azbestnega prahu pri delu, ki ga je opravljal, pomeni škodo, za katero odgovarja tožena stranka kot imetnica te nevarne stvari v času škodnega dogodka in je zato odškodninsko odgovorna.
Neutemeljeno zagovornica navaja, da se obtoženi G. ni zavedal protipravnosti svojega ravnanja, češ, da je zamenjal cigarete, ki so jih vsi skupno pridobili na protipraven način in je bilo tako tudi mamilo namenjeno vsem. Da je kakršnakoli dejavnost z mamili protipravna in prepovedana je splošno znano, zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da se G. protipravnosti svojega ravnanja ni zavedal.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo v izpodbijani sodbi, da so izpolnjeni vsi elementi očitanih kaznivih dejanj obtoženemu G. z omogočanjem uživanja mimil drugim, ko je G. mamilo zamenjal za cigarete in prinesel ostalim tako, da so ga skupno zaužili in tako tudi drugim z eno izmed izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja omogočil uživanje mamil. Takšno ravnanje predstavlja pomoč drugim pri uživanju mamil, ki ga je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo in so zato v ravnanju obtoženega G. tudi podani vsi znaki treh kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 197. člena Kazenskega zakonika.
izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice - protipravna premoženjska korist - pridobitni namen
Sodišče prve stopnje je navedlo več okoliščin, zaradi katerih je utemeljeno ostalo v dvomu, ali si je obtoženka res hotela pridobiti protipravno premoženjsko korist, ko je kot imetnica tekočega računa prekoračila pridobljeni limit. Okrožni državni tožilec si je v razlogih pritožbe navedel nekaj konkretnih okoliščin, ki naj bi kazale na to, da naj bi obdolženka imela namen pridobiti protipravno premoženjsko korist. Te okoliščine pa je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje, ki je v dvomu odločilo v obtoženkino korist.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovorni postopek se šteje kot celota; zato je potrebno tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izdan na podlagi ZIP, presojati po določilih ZIP, ki (razen pri ugovoru po izteku roka) ni zahteval, da je ugovor obrazložen.
Ogroženost in prestrašenost gostvov v gostilni izkazuje tudi dejstvo, da ti iz razloga, ker poznajo obdolženega kot nasilnika, oškodovancu, ki ga je pretepal, v strahu niso priskočili na pomoč, čeprav jih je ta zanjo prosil.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - najemno razmerje
Če so izpolnjena merila iz prvega odst. 481. čl. ZPP/99, ki spor iz najemnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno sodišče za sojenje v sporu okrožno sodišče.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče prve stopnje je v postopku za preklic pogojne obsodbe obsojencu pogojno obsodbo zaradi neizpolnitve naložene obveznosti, plačila preživnine za njegova mladoletna otroka, utemeljeno preklicalo. Pravilno je ugotovilo, da ne obstajajo upravičeni razlogi, zaradi katerih obsojene naložene obveznosti v pogojni obsodbi ne more izpolniti, ko je ugotovilo, da obsojenec ne sprejema kakršnegakoli dela, ki bi mu prinašalo dohodek in se tako tudi redno ne zaposli.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - napoved pritožbe
Če obstaja neskladje med izvirnikom in pisnim odpravkom sodbe glede vrste izrečene kazenske sankcije in v pritožbenem postopku ni mogoče ugotoviti, katera kazenska sankcija je bila javno razglašena, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Če je bila izpodbijana sodba izdelana z vsemi razlogi, pa v spisu ni napovedi pritožbe, zaradi neskladja med izrekom izvirnika in pisnega odpravka pa sploh ni mogoče ugotoviti, ali je bila napoved pritožbe sploh potrebna, gre za enako kršitev določb kazenskega postopka.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica je sklepu o izvršbi ugovarjala neobrazloženo. V ugovoru se je namreč le sklicevala na poseben dogovor v najemni pogodbi, sklenjeni z U.K., ki pa je ugovoru ni priložila.
glavna obravnava - preložitev naroka - preklic naroka - sodba na podlagi izostanka
Stranka je dolžna priti na narok za glavno obravnavo, čeprav je vložila predlog, da se ta narok preloži. To še posebej, če sodišče naroka ni preklicalo. Zato so v takšnem primeru ko se tožena stranka 1. naroka za glavno obravnavo ne udeleži, pismeno pa tudi ne oporeka takšnemu zahtevku, podani pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka, vključno z ostalimi izpolnjenimi predpostavkami iz 2. odst. 332. čl.
Glede na ugotovljeno nevarnost za druge udeležence v prometu in obtoženčevo nediscipliniranost in neupoštevanje cestnoprometnih predpisov, pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da je obtoženca potrebno izločiti iz prometa za daljšo dobo, kot je to storilo sodišče prve stopnje, zaradi česar je stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije obtožencu zvišalo na osem mesecev.