Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj določenim pričam, ki so potrdile prodajo mamila s strani obtoženke, verjame, obrazložilo pa je tudi dovolj prepričljivo, zakaj ne verjame obtoženki in kupcu.
Glede na ugotovljeno nevarnost za druge udeležence v prometu in obtoženčevo nediscipliniranost in neupoštevanje cestnoprometnih predpisov, pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da je obtoženca potrebno izločiti iz prometa za daljšo dobo, kot je to storilo sodišče prve stopnje, zaradi česar je stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije obtožencu zvišalo na osem mesecev.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica je sklepu o izvršbi ugovarjala neobrazloženo. V ugovoru se je namreč le sklicevala na poseben dogovor v najemni pogodbi, sklenjeni z U.K., ki pa je ugovoru ni priložila.
izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice - protipravna premoženjska korist - pridobitni namen
Sodišče prve stopnje je navedlo več okoliščin, zaradi katerih je utemeljeno ostalo v dvomu, ali si je obtoženka res hotela pridobiti protipravno premoženjsko korist, ko je kot imetnica tekočega računa prekoračila pridobljeni limit. Okrožni državni tožilec si je v razlogih pritožbe navedel nekaj konkretnih okoliščin, ki naj bi kazale na to, da naj bi obdolženka imela namen pridobiti protipravno premoženjsko korist. Te okoliščine pa je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje, ki je v dvomu odločilo v obtoženkino korist.
Prvo sodišče je povsem utemeljeno zaključilo, da sta tako I.
T. kot kasneje kupec D. (v izjavi imenovan M.) K. razpolagala z informacijami o prodaji toženčeve nepremičnine zaradi aktivnosti tožnika. V konkretnih okoliščinah in glede zadevnega posla je I.
T. ne glede na to, da je bil sicer stranka tožnika, nastopal kot njegov podposrednik. Posredniška pogodba o tem sicer nima izrecnih določb, kar pa tudi pomeni, da takšen prenos posredniškega posla na podposrednika ni bil posebej prepovedan.
Za spremembi pravnomočnih sodb dveh okrajnih sodišč, ki sta obsojenemu izrekli kazni zapora in izrek enotne kazni, je pristojen okrajni sodnik tistega sodišča, ki je izreklo najvišjo kazen zapora.
Ni potrebno, da je preklic oporoke izjavljen v isti obliki kot jo ima oporoka. Če pa je preklic oporoke neveljaven, ker nima oblike, ki jo zakon predpisuje, ko oporočitelj ne zna ali ne more brati, je tudi oporoka takšnega oporočitelja, ki ni sestavljena v obliki, kot jo določa 66. člen ZD, neveljavna.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - znatnejša škoda
Izkaz verjetnosti nastanka znatnejše škode, ki je naveden v 1. odst.
71. člena ZIZ, je seveda pogoj tudi za odlog iz razlogov po 2. odst.
71. členu ZIZ, v katerem so opisno ("ko so za to podani posebno upravičeni razlogi") zajeti še primeri, ki niso našteti v 1. do 8. tč. 1. odst. 71. člena ZIZ.
Če dolžnik ne uspe izkazati verjetnosti nastanka znatnejše škode, ne izpolni bistvenega zakonskega pogoja za odlog izvršbe iz 71. člena ZIZ.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče prve stopnje je v postopku za preklic pogojne obsodbe obsojencu pogojno obsodbo zaradi neizpolnitve naložene obveznosti, plačila preživnine za njegova mladoletna otroka, utemeljeno preklicalo. Pravilno je ugotovilo, da ne obstajajo upravičeni razlogi, zaradi katerih obsojene naložene obveznosti v pogojni obsodbi ne more izpolniti, ko je ugotovilo, da obsojenec ne sprejema kakršnegakoli dela, ki bi mu prinašalo dohodek in se tako tudi redno ne zaposli.
neobrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti obrazložen; če ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obrazložen, sodišče prve stopnje postopa po 5. odst. 62. člena ZIZ in ne po 2. odst. 62. člena ZIZ.
pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odložni pogoj - neizpolnitev pogoja - splošni učinki pogodbe
Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, če je njen nastanek odvisen od bodočega negotovega dejstva: pogodba bo začela delovati (učinkovati) šele, ko bo izpolnjeno neko ob njeni sklenitvi še negotovo dejstvo, in sicer z učinki za nazaj (ex tunc). Pri pogodbi, sklenjeni pod odložnim pogojem, je tako treba ločevati med sklenitvijo pogodbe in učinkovanjem pogodbe; slednje je odvisno od spolnitve pogoja.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - napoved pritožbe
Če obstaja neskladje med izvirnikom in pisnim odpravkom sodbe glede vrste izrečene kazenske sankcije in v pritožbenem postopku ni mogoče ugotoviti, katera kazenska sankcija je bila javno razglašena, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Če je bila izpodbijana sodba izdelana z vsemi razlogi, pa v spisu ni napovedi pritožbe, zaradi neskladja med izrekom izvirnika in pisnega odpravka pa sploh ni mogoče ugotoviti, ali je bila napoved pritožbe sploh potrebna, gre za enako kršitev določb kazenskega postopka.
Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar, smučanje pa, čeprav ni nenevarno, vsebuje vsakokraten zavestni dejavnik tveganja. Upravljalec smučišča je dokazal, da je poskrbel, da je bilo smučišče urejeno v skladu z določbami Zakona o varnosti na javnih smučiščih (ZVJS), torej tako, da je bila zagotovljena varnost smučarjev in s tem dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tretjetoženec je smučal nepazljivo oz. z neprilagojeno hitrostjo ter zato nevarno za druge smučarje. V skladu z določbo 21. člena ZVJS mora namreč smučar izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev, prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevanemu smučarju dovolj prostora za manevriranje ter prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram. Tretjetoženec pa je s svojim neprilagojenim smučanjem kršil citirane določbe 21. člena ZVJS, zaradi česar je podana njegova odgovornost za nastalo škodo.
ZTLR člen 75, 78, 75, 78. ZPP člen 191, 191/1, 191, 191/1.
motenje posesti - sprememba tožbe
V konkretnem primeru tožeča stranka ni spremenila niti istovetnosti zahtevka niti ni uveljavljala drug zahtevek poleg prvotno postavljenega. Poprava parcelnih številk (iz parc. št. 484 na parc. št. 484/1 in 484/2, in nazadnje na 484/1 k.o. X.), kjer naj bi prišlo do motenja posesti, in preciziranje dejanj, s katerimi naj se vzpostavi prejšnje posestno stanje, namreč ob nespremenjenem zatrjevanju dejanskega stanja ne predstavlja tiste spremembe istovetnosti zahtevka, ki jo opredeljuje 1. odst. 191. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
V konkretnem primeru je toženec uspel tudi z opustitvenim zahtevkom (prim. 79. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR), ki je dajatveni zahtevek. Z njim je bilo toženki naloženo, da se je v bodoče dolžna vzdržati vsakega takega ali podobnega motenja posesti, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v prvem odstavku izreka izpodbijane odločbe. Ta (dajatveni) del izreka izpodbijane odločbe pa se razteza tudi na tista motilna dejanja, za katera sicer ne bi bilo niti utemeljeno zahtevati vzpostavitve v prejšnje stanje, saj se je glede njih tožeča stranka poslužila samopomoči (76. člen ZTLR).
ZPP (1977) člen 333, 333/3, 354, 370, 333, 333/3, 354, 370. ZTPDR člen 70, 70.
odškodninska odgovornost delavca
Delavec - natakar, ki samovoljno in nepričakovano prekine delovno razmerje, mora delodajalcu povrniti sredstva, ki jih je ta porabil zaradi sklenitve delovnega razmerja (stroški živilskega pregleda, nabava obleke,...).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 368, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 95, 95.
suspenz - zakonitost sklepa o suspenzu - uvedba disciplinskega postopka
Delavca ni mogoče odstraniti iz organizacije zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, če ni vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Zahteva za uvedbo postopka mora biti vložena v razumnem roku po odstranitvi delavca iz organizacije. Delodajalec, ki je uvedel disciplinski postopek zoper delavca en dan kasneje, kot je bil izdan sklep o suspenzu, je to storil še v razumnem roku, v okviru normalne časovne kontinuitete, zato so bili podani pogoji za zakonito delavčevo odstranitev z dela.
ZPP (1977) člen 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1, 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 24, 24/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 67, 67/3, 67, 67/3.
bistvena kršitev določb disciplinskega postopka - sodelovanje člana disciplinske komisije v drugostopenjskem disciplinskem organu - relativna kršitev določb postopka
Če pri disciplinskem postopku pri odločanju o ugovoru delavca na drugi stopnji sodeluje oseba, ki je kot član organa odločanja sodelovala na prvi stopnji, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost dokončne odločbe, kar mora dokazati tožnik - delavec.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 201, 201/1-1, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora
Sodišče prve stopnje je navedlo vse konkretne okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da še vedno obstoji utemeljen sum glede v obtožbi očitanih kaznivih dejanj, obstojita pa tudi priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti. Pritožbena izvajanja takih zaključkov niso mogla omajati.