ZKP člen 399, 399/2, 432, 432/1, 432/1-1, 432/1-2.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor - pritožba proti sklepu
V primeru, ko senat okrožnega sodišča ob odločanju o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora, katero zavrne kot neutemeljeno, ugotovi, da gre za zadevo, ki se obravnava po določbah skrajšanega postopka, temu postopku primerno prilagodi priporne razloge, ne gre za novo odreditev pripora in proti takšnemu sklepu ni pritožbe.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 368, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 95, 95.
suspenz - zakonitost sklepa o suspenzu - uvedba disciplinskega postopka
Delavca ni mogoče odstraniti iz organizacije zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, če ni vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Zahteva za uvedbo postopka mora biti vložena v razumnem roku po odstranitvi delavca iz organizacije. Delodajalec, ki je uvedel disciplinski postopek zoper delavca en dan kasneje, kot je bil izdan sklep o suspenzu, je to storil še v razumnem roku, v okviru normalne časovne kontinuitete, zato so bili podani pogoji za zakonito delavčevo odstranitev z dela.
Pri ugotavljanju ocene delovne uspešnosti mora delodajalec upoštevati tisto delovno mesto, na katerega je bil delavec razporejen z dokončno odločbo in uvrščen med trajno presežne delavce, ne pa ocenjevati delavčevo delovno uspešnost na prejšnjem delovnem mestu.
procesna sposobnost - zastopanje - vpis spremembe zastopnika v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register
Novo imenovani direktor je upravičena oseba za vložitev predloga za vpis spremembe zastopnika v sodni register, ne pa oseba, ki je v funkciji direktorja vpisana v sodni register.
Spor o zakonitosti listine, ki je podlaga za vpis v sodni register, se ne rešuje kot predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register, ampak po tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register.
ZPP (1977) člen 333, 333/3, 354, 370, 333, 333/3, 354, 370. ZTPDR člen 70, 70.
odškodninska odgovornost delavca
Delavec - natakar, ki samovoljno in nepričakovano prekine delovno razmerje, mora delodajalcu povrniti sredstva, ki jih je ta porabil zaradi sklenitve delovnega razmerja (stroški živilskega pregleda, nabava obleke,...).
Tudi če je bil prevzem delavcev izveden v času (leto 1992), ko še noben predpis ni določal, da se v takem primeru kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve, je delavec upravičen do odpravnine po 36. členu ZDR za celotno obdobje, za katerega je podana kontinuiteta delovnega razmerja, če je postal trajno presežni delavec po uveljavitvi SKPG-93.
ZPP (1977) člen 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1, 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 24, 24/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 67, 67/3, 67, 67/3.
bistvena kršitev določb disciplinskega postopka - sodelovanje člana disciplinske komisije v drugostopenjskem disciplinskem organu - relativna kršitev določb postopka
Če pri disciplinskem postopku pri odločanju o ugovoru delavca na drugi stopnji sodeluje oseba, ki je kot član organa odločanja sodelovala na prvi stopnji, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost dokončne odločbe, kar mora dokazati tožnik - delavec.
ZVCP člen 203, 203/3, 203/4, 203, 203/3, 203/4. ZDSS člen 19, 19. ZIZ člen 226, 272, 226, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2.
molk organa - samovolja - začasna odredba
Če izreče sklep o suspenzu delavcu - tožniku pristojni organ, potem kljub molku pritožbenega organa tožene stranke ni mogoče očitati toženi stranki samovoljnega ravnanja, zato tudi ni pogojev za izdajo začasne odredbe, po kateri bi delodajalec delavca razporedil na tisto delovno mesto, s katerega je bil začasno odstranjen.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 201, 201/1-1, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora
Sodišče prve stopnje je navedlo vse konkretne okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da še vedno obstoji utemeljen sum glede v obtožbi očitanih kaznivih dejanj, obstojita pa tudi priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti. Pritožbena izvajanja takih zaključkov niso mogla omajati.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Glede na tako nejasne in nepopolne verodostojne listine, kot jih je predložil upnik, dolžnik po oceni pritožbenega sodišča niti ni mogel bolj obrazloženo ugovarjati. Zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Sodišče prve stopnje je kritično ocenilo zagovor obdolženca in izpoved priče, ki je bila očividec prometne nesreče. Izpoved priče je ocenilo kot verodostojno in obdolženca utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor dolžnika - negativno dejstvo
Dolžnik smiselno trdi, da ni porabil toliko vode, kot mu je zaračunal upnik. Za svoje trditve sicer ne prilaga nobenih dokazov, vendar glede na takšne ugovorne navedbe dokazov niti ne more predložiti. Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZST člen 30, 30/2, 30, 30/2. ZPP člen 111, 111/2, 351, 352, 111, 111/2, 351, 352.
pravočasnost pritožbe
Če so manjkale procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (pritožba namreč ni bila vložena pravočasno), pritožbeno sodišče ni preizkušalo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.
ZPP člen 116, 116 - 121, 116/1, 116, 116 - 121, 116/1. ZIZ člen 9, 9/3, 36, 9, 9/3, 36.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prepozen ugovor - vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Dolžnik je ugovor zoper sklep o izvršbi poslal na sodišče pet dni po izteku prekluzivnega osemdnevnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
S pritožbeno navedenimi razlogi, zaradi katerih je dolžnik vložil ugovor prepozno, ne more uspeti, saj ti razlogi ne kažejo na kakršno koli nepravilno ravnanje sodišča. S temi razlogi pa dolžnik tudi z eventuelnim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (ki pa ga tudi ni vložil) ne bi mogel uspeti, saj razlogi, ki jih navaja v pritožbi, niso opravičljivi razlogi za zamudo roka za vložitev ugovora.
Če restitucijski del zahtevka v tožbi zaradi motenja posesti natančno ne opredeljuje z motitvenim dejanjem narejenih poškodb na zemljišču, odpravo katerih tožnik zahteva, kot tudi ne opisa storitve, s katero naj se odpravi poškodbe na zemljišču, ta del tožbenega zahtevka objektivno ni določen in ni izvršljiv. Zato ga je treba zavrniti.
Ker tožena stranka v pritožbi ni navedla razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep (o prisilni izterjavi sodne takse) pač pa le razloge, ki se nanašajo na sodbo, te pa pritožbeno sodišče ni več moglo preizkušati, saj je bila ob vložitvi pritožbe že več kot mesec dni in pol pravnomočna, je izpodbijani sklep preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odst. 365. čl., v zvezi s 380. čl. ZPP/77.
Zgolj ustna delavčeva pripomba delodajalcu, da je njegovo ravnanje nezakonito, ker delavcu ni izdal pisnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, temveč mu je zgolj zaključil delovno razmerje v delovni knjižici, ne zadostuje za dopustnost vložitve tožbe, saj tožnik predhodno ni uveljavil varstva pravic pri svojem delodajalcu z ustrezno pismeno vlogo. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.