Pri ugotavljanju ocene delovne uspešnosti mora delodajalec upoštevati tisto delovno mesto, na katerega je bil delavec razporejen z dokončno odločbo in uvrščen med trajno presežne delavce, ne pa ocenjevati delavčevo delovno uspešnost na prejšnjem delovnem mestu.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21618
KZ člen 3, 5, 207, 207/2, 3, 5, 207, 207/2. ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
nasprotje med razlogi sodišča in izpovedbami zaslišanih prič - vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je ocenilo vse izvedene dokaze in je le na nekatere oprlo svojo odločitev, navedlo pa je, zakaj je ni oprlo na druge dokaze. Razlogi o odločilnih dejstvih niso v nasprotju z vsebino zapisnikov o izpovedbah v postopku. Zato ni prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Prvostopno sodišče je obrazložilo obstoj vzročne zveze med obtoženčevim ravnanjem in posledico, smrtjo oškodovanca.
ZKP člen 399, 399/2, 432, 432/1, 432/1-1, 432/1-2.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor - pritožba proti sklepu
V primeru, ko senat okrožnega sodišča ob odločanju o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora, katero zavrne kot neutemeljeno, ugotovi, da gre za zadevo, ki se obravnava po določbah skrajšanega postopka, temu postopku primerno prilagodi priporne razloge, ne gre za novo odreditev pripora in proti takšnemu sklepu ni pritožbe.
Če uveljavlja tožeča stranka plačilo zneska iz naslova menične terjatve, tekom postopka pa spremeni dejansko podlago tožbe tako, da uveljavlja regresni zahtevek iz naslova izplačane odškodnine, mora tožena stranka v takšno spremembo privoliti, ali pa jo mora sodišče dovoliti, če se ji tožena stranka upira.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je dolžnikov ugovor delno utemeljen, delno pa ne, pa pritožbeno sodišče ne more samo ugotoviti, za kateri znesek terjatve je utemeljen in za kateri pa ne, sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi lahko le razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZPP (1977) člen 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1, 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 24, 24/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 67, 67/3, 67, 67/3.
bistvena kršitev določb disciplinskega postopka - sodelovanje člana disciplinske komisije v drugostopenjskem disciplinskem organu - relativna kršitev določb postopka
Če pri disciplinskem postopku pri odločanju o ugovoru delavca na drugi stopnji sodeluje oseba, ki je kot član organa odločanja sodelovala na prvi stopnji, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost dokončne odločbe, kar mora dokazati tožnik - delavec.
ZVCP člen 203, 203/3, 203/4, 203, 203/3, 203/4. ZDSS člen 19, 19. ZIZ člen 226, 272, 226, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2.
molk organa - samovolja - začasna odredba
Če izreče sklep o suspenzu delavcu - tožniku pristojni organ, potem kljub molku pritožbenega organa tožene stranke ni mogoče očitati toženi stranki samovoljnega ravnanja, zato tudi ni pogojev za izdajo začasne odredbe, po kateri bi delodajalec delavca razporedil na tisto delovno mesto, s katerega je bil začasno odstranjen.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 201, 201/1-1, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora
Sodišče prve stopnje je navedlo vse konkretne okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da še vedno obstoji utemeljen sum glede v obtožbi očitanih kaznivih dejanj, obstojita pa tudi priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti. Pritožbena izvajanja takih zaključkov niso mogla omajati.
Tudi če je bil prevzem delavcev izveden v času (leto 1992), ko še noben predpis ni določal, da se v takem primeru kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve, je delavec upravičen do odpravnine po 36. členu ZDR za celotno obdobje, za katerega je podana kontinuiteta delovnega razmerja, če je postal trajno presežni delavec po uveljavitvi SKPG-93.
Zgolj ustna delavčeva pripomba delodajalcu, da je njegovo ravnanje nezakonito, ker delavcu ni izdal pisnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, temveč mu je zgolj zaključil delovno razmerje v delovni knjižici, ne zadostuje za dopustnost vložitve tožbe, saj tožnik predhodno ni uveljavil varstva pravic pri svojem delodajalcu z ustrezno pismeno vlogo. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnikov ugovor ni utemeljen, saj niti ne zatrjuje, da je z upnikom dosegel sporazum o odlogu izpolnitve obveznosti v smislu 9. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ. Dejstvo, da dogovori o odlogu izpolnitve šele potekajo, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ.
Preimenovanje tožnice v tekoči pravdi ne daje toženki pravice odkloniti soglasja za nadaljevanje postopka proti istemu subjektu, ki je samo spremenil ime, ker ne gre za subjektivno spremembo.
ZPP člen 73, 73/5, 363, 363/2, 73, 73/5, 363, 363/2.
sklep - pritožba - zavrženje pritožbe
Če zakon določa, da zoper sklep ni posebne pritožbe, pritožbeno sodišče pritožbo zavrže, čeprav je stranka vložila pritožbo v skladu z napačnim pravnim poukom, da ima pravico do pritožbe.
ZZZDR člen 58, 59, 59/1, 58, 59, 59/1. ZTLR člen 47, 47/1, 47, 47/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - obstoj premoženja
V skladu z določbo prvega odstavka 47. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) lastninska pravica preneha, če je stvar uničena. Skupno premoženje zakoncev je skupna lastnina, ta pa le ena od oblik lastninske pravice, ki kot je bilo zgoraj pojasnjeno na uničenih stvareh ne more obstajati. Glede na izrecen ugovor tožene stranke, ki je pojasnila, da od vseh predmetov, ki so predmet tožbenega zahtevka obstaja le še omara v spalnici, glede na izjavo tožeče stranke, da ne ve, -ali sporne premičnine še obstajajo, predvsem pa glede na dejstvo, da je življenjska skupnost pravdnih strank prenehala v letu 1984, torej pred 15 leti, da so bile najnovejše od spornih premičnin kupljene v letu 1981, torej pred 18 leti, nekatere pa celo pred 20 leti ter da velik del teh premičnin predstavlja izrazito potrošne predmete, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi lahko ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku, ugotoviti ali premičnine še obstajajo, oziroma bi to morala dokazati tožeča stranka.
ZST člen 30, 30/2, 30, 30/2. ZPP člen 111, 111/2, 351, 352, 111, 111/2, 351, 352.
pravočasnost pritožbe
Če so manjkale procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (pritožba namreč ni bila vložena pravočasno), pritožbeno sodišče ni preizkušalo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.
ZOR člen 154, 154/1, 154/3, 177, 154, 154/1, 154/3, 177.
odškodninska odgovornost
Za pravilno oceno odgovornosti tožene stranke za tožnikovo škodo, za oceno torej, ali je tožnikova škoda v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, je potrebno ugotoviti, ali je tožnik lahko z zatrjevano telesno poškodbo še kar 10 dni delal brez zdravnikove pomoči na svojem delovnem mestu.
Po mnenju centra za kriminalistično tehnične preiskave ni mogoče očitati nepristranosti zgolj zato, ker center deluje v sestavi ministrstva za notranje zadeve, kajti center nima niti funkcije odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev, niti kazenskega pregona, ampak je to strokovna služba, ki je ni mogoče enačiti s funkcijo policije. Neutemeljene so pritožbene navedbe, češ da izsledki telefonskih pogovorov v predkazenskem postopku ne morejo biti podlaga za sodbo, kajti telefonski pogovori so bili posneti na podlagi zakonite odredbe preiskovalnega sodnika.
ZPP (1977) člen 192, 192/1, 192, 192/1. ZIP člen 265, 265.
začasna odredba
Upnikovega predloga za subjektivno spremembo predloga za izdajo začasne odredbe pritožbeno sodišče v tem postopku ne more obravnavati, ker je takšna sprememba dovoljena le do odločitve o predlagani začasni odredbi pred sodiščem prve stopnje (prim. 1. odst. 192. člena ZPP/77 v zvezi s 14. členom ZIP).
Če upnik v roku ne odgovori na ugovor zoper sklep o izvršbi, nastopi domneva iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, po katerem se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.