ZPP (1977) člen 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1, 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 24, 24/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 67, 67/3, 67, 67/3.
bistvena kršitev določb disciplinskega postopka - sodelovanje člana disciplinske komisije v drugostopenjskem disciplinskem organu - relativna kršitev določb postopka
Če pri disciplinskem postopku pri odločanju o ugovoru delavca na drugi stopnji sodeluje oseba, ki je kot član organa odločanja sodelovala na prvi stopnji, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost dokončne odločbe, kar mora dokazati tožnik - delavec.
ZVCP člen 203, 203/3, 203/4, 203, 203/3, 203/4. ZDSS člen 19, 19. ZIZ člen 226, 272, 226, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2.
molk organa - samovolja - začasna odredba
Če izreče sklep o suspenzu delavcu - tožniku pristojni organ, potem kljub molku pritožbenega organa tožene stranke ni mogoče očitati toženi stranki samovoljnega ravnanja, zato tudi ni pogojev za izdajo začasne odredbe, po kateri bi delodajalec delavca razporedil na tisto delovno mesto, s katerega je bil začasno odstranjen.
Tudi če je bil prevzem delavcev izveden v času (leto 1992), ko še noben predpis ni določal, da se v takem primeru kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve, je delavec upravičen do odpravnine po 36. členu ZDR za celotno obdobje, za katerega je podana kontinuiteta delovnega razmerja, če je postal trajno presežni delavec po uveljavitvi SKPG-93.
Tudi če je upnik tožbo za opravičilo začasne odredbe vložil v danem roku stvarno nepristojnemu sodišču, to pa jo je odstopilo pristojnemu po preteku roka, je treba šteti, da je taka tožba pravočasno vložena.
ZPP (1977) člen 333, 333/3, 354, 370, 333, 333/3, 354, 370. ZTPDR člen 70, 70.
odškodninska odgovornost delavca
Delavec - natakar, ki samovoljno in nepričakovano prekine delovno razmerje, mora delodajalcu povrniti sredstva, ki jih je ta porabil zaradi sklenitve delovnega razmerja (stroški živilskega pregleda, nabava obleke,...).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 368, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 95, 95.
suspenz - zakonitost sklepa o suspenzu - uvedba disciplinskega postopka
Delavca ni mogoče odstraniti iz organizacije zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, če ni vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Zahteva za uvedbo postopka mora biti vložena v razumnem roku po odstranitvi delavca iz organizacije. Delodajalec, ki je uvedel disciplinski postopek zoper delavca en dan kasneje, kot je bil izdan sklep o suspenzu, je to storil še v razumnem roku, v okviru normalne časovne kontinuitete, zato so bili podani pogoji za zakonito delavčevo odstranitev z dela.
Pri ugotavljanju ocene delovne uspešnosti mora delodajalec upoštevati tisto delovno mesto, na katerega je bil delavec razporejen z dokončno odločbo in uvrščen med trajno presežne delavce, ne pa ocenjevati delavčevo delovno uspešnost na prejšnjem delovnem mestu.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 201, 201/1-1, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora
Sodišče prve stopnje je navedlo vse konkretne okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da še vedno obstoji utemeljen sum glede v obtožbi očitanih kaznivih dejanj, obstojita pa tudi priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti. Pritožbena izvajanja takih zaključkov niso mogla omajati.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21618
KZ člen 3, 5, 207, 207/2, 3, 5, 207, 207/2. ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
nasprotje med razlogi sodišča in izpovedbami zaslišanih prič - vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je ocenilo vse izvedene dokaze in je le na nekatere oprlo svojo odločitev, navedlo pa je, zakaj je ni oprlo na druge dokaze. Razlogi o odločilnih dejstvih niso v nasprotju z vsebino zapisnikov o izpovedbah v postopku. Zato ni prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Prvostopno sodišče je obrazložilo obstoj vzročne zveze med obtoženčevim ravnanjem in posledico, smrtjo oškodovanca.
Na podlagi napačnega zaključka, da upnik ni pravočasno sporočil pravilnega dolžnikovega naslova (sedeža), je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da se izvršba iz dejanskih razlogov ne more opraviti.
ZPP (1977) člen 112, 112/4, 112, 112/4. ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3.
sklep o ugovoru - prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnica je ugovor poslala z navadno pošiljko, sodišče prve stopnje p ga je prejelo po izteku roka, zato je v skladu z določbo tretjega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju dolžničin ugovor pravilno zavrglo kot prepozen.
Po mnenju centra za kriminalistično tehnične preiskave ni mogoče očitati nepristranosti zgolj zato, ker center deluje v sestavi ministrstva za notranje zadeve, kajti center nima niti funkcije odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev, niti kazenskega pregona, ampak je to strokovna služba, ki je ni mogoče enačiti s funkcijo policije. Neutemeljene so pritožbene navedbe, češ da izsledki telefonskih pogovorov v predkazenskem postopku ne morejo biti podlaga za sodbo, kajti telefonski pogovori so bili posneti na podlagi zakonite odredbe preiskovalnega sodnika.
ZOR člen 154, 154/1, 154/3, 177, 154, 154/1, 154/3, 177.
odškodninska odgovornost
Za pravilno oceno odgovornosti tožene stranke za tožnikovo škodo, za oceno torej, ali je tožnikova škoda v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, je potrebno ugotoviti, ali je tožnik lahko z zatrjevano telesno poškodbo še kar 10 dni delal brez zdravnikove pomoči na svojem delovnem mestu.
invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
1. Za presojo o pravici do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je bistveno, na kakšni podlagi je bil tožnik zavarovan ob nastanku invalidnosti. Od tega vprašanja odvisno, ali se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeri na način, določen v 131. čl. ZPIZ (zavarovanci iz 8., 9. in 10. čl.
ZPIZ) ali pa v 132. čl. ZPIZ (vsi ostali zavarovanci iz 11. do 24. čl. ZPIZ).
2. Nadomestilo se odmeri samo enkrat, saj ima značaj rente, ter ga zavarovanci obdržijo, četudi so kasneje prerazporejeni na novo drugo ustrezno delo, na katerem je lahko plača večja ali pa manjša od plače, določene s pogodbo o zaposlitvi ali prvi razporeditvi po nastanku invalidnosti na drugo ustrezno delo.
najemna pogodba - prenehanje pogodbe - poslovni prostor
Neizpolnjevanje obveznosti najemojemalca je razlog, da najemna pogodba sklenjena za določen čas preneha s potekom časa, pa čeprav sta stranki k taki pogodbi dodali aneks, ki najemojemalcu avtomatično podaljšuje prvotno določen čas najema.
odlog izvršbe - izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet - izločitev sredstev
Zakonska posledica odloga izvršbe na dolžnikov predlog je izločitev ustreznega zneska denarnih sredstev, ne pa sprostitev (deblokada) zarubljenih denarnih sredstev.
ZPP člen 149, 149/1, 149/5, 295, 149, 149/1, 149/5, 295.
vročilnica - vročanje - osebno vročanje - glavna obravnava v odsotnosti toženca
V obravnavanem primeru je na vročilnici zapisan le datum prejema, podpis prejemnika in podpis vročevalca, ni pa nobene zaznambe, da je bilo pisanje izročeno komu drugemu, oziroma kakšno je razmerje med naslovnikom (tožencem) in prejemnikom. Iz takšne vročilnice pa v skladu z določbami 149. člena ZPP (1977) izhaja le, da je prejemnik sam naslovnik pošiljke, torej toženec. Potrdilo o vročitvi (vročilnica) je verodostojna listina in ta velja za resnično, če toženec ne dokaže nasprotno.
začasna odredba - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Subjektivna nevarnost, ki naj bi jo dolžnik povzročil s svojim ravnanjem, mora biti konkretizirana.
Tako kot mora upnik navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve, mora tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti (Triva - V. Belajec - m. Dik: Sudsko izvršno pravo - Opći dio, Informator - Zagreb 1980, stran 356, 21). Gole trditve o tem, da predlagana začasna odredba dolžniku ne bi povzročila škode, ker bo dolžnik še vedno lahko nemoteno posloval in sklepal posle, brez kakršnih koli dodatnih utemeljitev in dokazov, ne izkazujejo, da dolžnik s predlagano začasno odredbo ne bi pretrpel škode, oziorma da bi pretrpel le neznatno škodo.
Verodostojna listina skladno z določilom 1. odst. 21. člena ZIP zadošča le za izdajo sklepa o izvršbi. Ker pa se je zaradi ugovora tožene stranke nadaljeval pravdni postopek, bi morala tožeča stranka predloženo verodostojno listino tudi utemeljiti. Ker pa tega ni storila, je prvostopno sodišče ob sklicevanju na določilo 219. člena ZPP utemeljeno razveljavilo izdan sklep o izvršbi tudi v 1. in 3. točki ter tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.