Sklenitev izvensodne poravnave med postopkom, ki do zaključka sodnega postopka ni bila realizirana, ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka, temveč je lahko takšna poravnava pravna podlaga za odločanje o zahtevku.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega razloga iz 1. odst. 55. čl.
ZIZ. Mednje tako ne spada možnost, da upnik ne bo v celoti poplačan v izvršilnem postopku, na kar opozarja dolžnik. Trditve, da so bile nepremičnine, katerih prodajo v izvršilnem postopku predlaga upnik, prodane posameznim individualnim kupcem, pa so presplošne in nedokazane, zato jih niti ni moč preizkusiti. Sicer pa tudi ta trditev ni ugovorni razlog. Po določbi 1. odst. 64. člena ZIZ lahko tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tako pravico ima torej tretja oseba, ne pa dolžnik.
zamudne obresti - povrnitev stroškov - špediterske storitve - uporaba pravil o komisijski pogodbi oziroma pogodbi o trgovskem zastopanju
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je tožeča stranka dejansko za toženo stranko plačala carino in kdaj je to storila, saj ji od takrat dalje pripadajo tudi zakonite zamudne obresti, katerih plačilo zahteva (1. odst. 784. čl. v zvezi z 829. čl. ZOR).
invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
1. Za presojo o pravici do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je bistveno, na kakšni podlagi je bil tožnik zavarovan ob nastanku invalidnosti. Od tega vprašanja odvisno, ali se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeri na način, določen v 131. čl. ZPIZ (zavarovanci iz 8., 9. in 10. čl.
ZPIZ) ali pa v 132. čl. ZPIZ (vsi ostali zavarovanci iz 11. do 24. čl. ZPIZ).
2. Nadomestilo se odmeri samo enkrat, saj ima značaj rente, ter ga zavarovanci obdržijo, četudi so kasneje prerazporejeni na novo drugo ustrezno delo, na katerem je lahko plača večja ali pa manjša od plače, določene s pogodbo o zaposlitvi ali prvi razporeditvi po nastanku invalidnosti na drugo ustrezno delo.
ZTLR člen 13, 13/2, 18, 18/2, 13, 13/2, 18, 18/2. ZIZ člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.
izvršba na nepremičnine - vsebina predloga za izvršbo - dokaz o dolžnikovi lastnini
Predloga za izvršbo ni mogoče zavreči, če je dolžnik vpisan v zemljiški knjigi na nedoločenem deležu, pa ni jasno, ali gre za skupne lastnike ali za solastnike. Ker vprašanje skupne lastnine ali solastnine v konkretnem primeru ni rešeno, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo preuranjeno zavrglo, kajti če gre za solastnike je izvršba možna na polovični delež, če pa gre za skupne lastnike pa bo treba izvesti postopek na primer po 57. členu ZZZDR, če gre za zakonca, oziroma po določbah 5. in 6. odstavka 168. člena ZIZ.
izterjava prispevkov - stroškov za vzdrževanje hiše
Odločitev toženca, da odkloni plačilo sorazmernega dela stroškov uporabniku hiše, je zoper določilo čl. 28 SZ. Za primer, da se z ukrepi upravnika ne strinja, se mora poslužiti možnosti, ki mu jo v čl. 28 Stanovanjski zakon ponuja - to je ugovora in predlagati sklic lastnikov stanovanj in skušati spor skupno urediti.
Če restitucijski del zahtevka v tožbi zaradi motenja posesti natančno ne opredeljuje z motitvenim dejanjem narejenih poškodb na zemljišču, odpravo katerih tožnik zahteva, kot tudi ne opisa storitve, s katero naj se odpravi poškodbe na zemljišču, ta del tožbenega zahtevka objektivno ni določen in ni izvršljiv. Zato ga je treba zavrniti.
Ker tožena stranka v pritožbi ni navedla razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep (o prisilni izterjavi sodne takse) pač pa le razloge, ki se nanašajo na sodbo, te pa pritožbeno sodišče ni več moglo preizkušati, saj je bila ob vložitvi pritožbe že več kot mesec dni in pol pravnomočna, je izpodbijani sklep preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odst. 365. čl., v zvezi s 380. čl. ZPP/77.
Ker sta se stranki dogovorili za obročno odplačevanje terjatve, to niso občasne terjatve in zato ne veljajo določila člena 372 ZOR o triletnem zastaralnem roku.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30062
KZ člen 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev - razlog
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer o tem, iz katerih razlogov sodišče prve stopnje ni sledilo modifikaciji obtožbe okrožne državne tožilke na zadnji glavni obravnavi, ko obdolžencu očita, da je z obravnavanim kaznivim dejanje oškodovanki povzročil škodo v višini 70.000,00 SIT.
V naročilnici piše "naročeno testiranje in izdaja potrdila". Gre za vsebino in obseg del, ki naj bi jih opravil tožnik za toženo stranko.
Vendar ta del naročilnice določa samo in zgolj le opravila, ki naj bodo izvršena, pogoj za izvršitev vseh teh del pa se nahaja v načinu plačila, kjer pa je na naročilnici jasno zapisano "plačilo po ponudbi".
Obdolženčevo sposobnost razsojanja in obvladovanja v času, ko je vbrizgal heroin pokojnemu oškodovancu, je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenke nevropsihiatrične stroke in slednja pri obdolžencu ni ugotovila nič takega, kar bi bistveno vplivalo na njegovo prištevnost.
začasna odredba - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Subjektivna nevarnost, ki naj bi jo dolžnik povzročil s svojim ravnanjem, mora biti konkretizirana.
Tako kot mora upnik navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve, mora tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti (Triva - V. Belajec - m. Dik: Sudsko izvršno pravo - Opći dio, Informator - Zagreb 1980, stran 356, 21). Gole trditve o tem, da predlagana začasna odredba dolžniku ne bi povzročila škode, ker bo dolžnik še vedno lahko nemoteno posloval in sklepal posle, brez kakršnih koli dodatnih utemeljitev in dokazov, ne izkazujejo, da dolžnik s predlagano začasno odredbo ne bi pretrpel škode, oziorma da bi pretrpel le neznatno škodo.
Upnik je pravočasno plačal sodno takso in o tem tudi predložil sodišču dokaz, zato ni bilo podlage za izdajo sklepa, s katerim je predlog za izvršbo štet za umaknjen.
Tudi le eden od staršev odgovarja za škodo, ki jo drugemu povzroči njegov otrok. Zato je možno s tožbo zahtevati povrnitev škode, le zoper enega od njiju, saj odgovarjata solidarno.
Obdolženčevo ravnanje, ko je najprej odklonil preizkus alkoholiziranosti, ko zatem ni upošteval prepovedi vožnje, ki sta mu jo izrekla policista, in ko je na koncu poskusil preprečiti svojo privedbo na policijsko postajo na ta način, da je enega od policistov s plinskim razpršilcem iz neposredne bližine posprejal v oči, nikakor ni mogoče šteti za bagatelno dejanje, kot to navaja pritožba.
ZIP člen 163, 163/2, 169, 163, 163/2, 169. ZIZ člen 188, 188/2, 194, 188, 188/2, 194.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - dražba - drugi narok za prodajo nepremičnine - ustavitev izvršbe
Dne 17.6.1998 opravljeni dražbeni narok za prodajo dolžnikove nepremičnine je bil edini do sedaj opravljeni narok v obravnavani zadevi. Glede na takšno stanje sodišče ne bi smelo ustaviti izvršbe, temveč bi moralo glede na izrecno določilo 2. odst. 163. čl. ZIP (enako določa sedaj veljavni 2. odst. 188. čl. ZIZ) po uradni dolžnosti razpisati drugo dražbo.