Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče s pritožbo izpodbijati iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti. Stranka pa tega ni izkazala.
ZTLR člen 13, 13/2, 18, 18/2, 13, 13/2, 18, 18/2. ZIZ člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.
izvršba na nepremičnine - vsebina predloga za izvršbo - dokaz o dolžnikovi lastnini
Predloga za izvršbo ni mogoče zavreči, če je dolžnik vpisan v zemljiški knjigi na nedoločenem deležu, pa ni jasno, ali gre za skupne lastnike ali za solastnike. Ker vprašanje skupne lastnine ali solastnine v konkretnem primeru ni rešeno, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo preuranjeno zavrglo, kajti če gre za solastnike je izvršba možna na polovični delež, če pa gre za skupne lastnike pa bo treba izvesti postopek na primer po 57. členu ZZZDR, če gre za zakonca, oziroma po določbah 5. in 6. odstavka 168. člena ZIZ.
ZIP člen 163, 163/2, 169, 163, 163/2, 169. ZIZ člen 188, 188/2, 194, 188, 188/2, 194.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - dražba - drugi narok za prodajo nepremičnine - ustavitev izvršbe
Dne 17.6.1998 opravljeni dražbeni narok za prodajo dolžnikove nepremičnine je bil edini do sedaj opravljeni narok v obravnavani zadevi. Glede na takšno stanje sodišče ne bi smelo ustaviti izvršbe, temveč bi moralo glede na izrecno določilo 2. odst. 163. čl. ZIP (enako določa sedaj veljavni 2. odst. 188. čl. ZIZ) po uradni dolžnosti razpisati drugo dražbo.
Dopolnitev nujnega deleža se zahteva z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj in z vrnitvijo daril, pri čemer se izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine opravi po pravilih iz 28. člena in nasl. Zakona o dedovanju.
Sodišče ni dolžno poučiti zakonite zastopnice stranke, ki trdi, da je prava nevešča stranka, da je zadeva zaključena in da ne bo več razpisalo glavne obravnave, zato je treba šteti, da je stranka zamudila rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker pa ni vložila v 15 dneh od dneva zamude naroka za glavno obravnavo.
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 192, 192/1, 187, 187/1, 192, 192/1. ZIZ člen 40, 41, 40, 41.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo - sprememba predloga za izvršbo
Upnik je vložil nov, samostojen izvršilni predlog proti drugi osebi kot solidarnemu dolžniku. Zato ni bilo podlage za zavrženje upnikovega predloga, saj ni šlo za spremembo predloga za izvršbo v smislu 187. čl. ZPP.
Obdolženčevo ravnanje, ko je najprej odklonil preizkus alkoholiziranosti, ko zatem ni upošteval prepovedi vožnje, ki sta mu jo izrekla policista, in ko je na koncu poskusil preprečiti svojo privedbo na policijsko postajo na ta način, da je enega od policistov s plinskim razpršilcem iz neposredne bližine posprejal v oči, nikakor ni mogoče šteti za bagatelno dejanje, kot to navaja pritožba.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Glede na tako nejasne in nepopolne verodostojne listine, kot jih je predložil upnik, dolžnik po oceni pritožbenega sodišča niti ni mogel bolj obrazloženo ugovarjati. Zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor dolžnika - negativno dejstvo
Dolžnik smiselno trdi, da ni porabil toliko vode, kot mu je zaračunal upnik. Za svoje trditve sicer ne prilaga nobenih dokazov, vendar glede na takšne ugovorne navedbe dokazov niti ne more predložiti. Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
izvršilni naslov - procesna predpostavka za izvršbo
Obstoj izvršilnega naslova je glede na namen izvršilnega postopka procesna predpostavka za dovolitev izvršbe, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti.
V pritožbi upnik ostaja le pri trditvah, da predlagana vrsta začasne odredbe dožniku ne bi povzročila škode, ne da bi zaradi ugotavljanja potrebne stopnje verjetnosti svojih trditev predložil ustrezna dokazila. Zgolj vrsta predlagane začasne odredbe pa sama po sebi takšne verjetnosti ne izkazuje.
začasna odredba - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Subjektivna nevarnost, ki naj bi jo dolžnik povzročil s svojim ravnanjem, mora biti konkretizirana.
Tako kot mora upnik navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve, mora tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti (Triva - V. Belajec - m. Dik: Sudsko izvršno pravo - Opći dio, Informator - Zagreb 1980, stran 356, 21). Gole trditve o tem, da predlagana začasna odredba dolžniku ne bi povzročila škode, ker bo dolžnik še vedno lahko nemoteno posloval in sklepal posle, brez kakršnih koli dodatnih utemeljitev in dokazov, ne izkazujejo, da dolžnik s predlagano začasno odredbo ne bi pretrpel škode, oziorma da bi pretrpel le neznatno škodo.