Če restitucijski del zahtevka v tožbi zaradi motenja posesti natančno ne opredeljuje z motitvenim dejanjem narejenih poškodb na zemljišču, odpravo katerih tožnik zahteva, kot tudi ne opisa storitve, s katero naj se odpravi poškodbe na zemljišču, ta del tožbenega zahtevka objektivno ni določen in ni izvršljiv. Zato ga je treba zavrniti.
Ker tožena stranka v pritožbi ni navedla razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep (o prisilni izterjavi sodne takse) pač pa le razloge, ki se nanašajo na sodbo, te pa pritožbeno sodišče ni več moglo preizkušati, saj je bila ob vložitvi pritožbe že več kot mesec dni in pol pravnomočna, je izpodbijani sklep preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odst. 365. čl., v zvezi s 380. čl. ZPP/77.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovor je v tolikšni meri obrazložen in s tem utemeljen, ker za trdite o cesiji ni predložen dokaz, da ga je treba vzeti za utemeljenega in zato pritožbi - ugovoru ugoditi in sklep v 2. točki razveljaviti ter poslati pristojnemu sodišču v nadaljnji postopek.
ZOR člen 312, 312/1, 312, 312/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - prenehanje terjatve - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolnjuje ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, se ob odsotnosti sporazuma med upnikom in dolžnikom, obveznosti vračunajo po tistem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Dolžnica je ob izpolnitvi jasno določila, da se znesek 17.494,00 SIT, ki ga je plačala, nanaša na terjatev upnice na podlagi sodbe P 115/97, zato dejstvo, da je upnica isti znesek upoštevala v drugi pravdni zadevi na vračunanje obveznosti ne vpliva.
Dopolnitev nujnega deleža se zahteva z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj in z vrnitvijo daril, pri čemer se izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine opravi po pravilih iz 28. člena in nasl. Zakona o dedovanju.
V naročilnici piše "naročeno testiranje in izdaja potrdila". Gre za vsebino in obseg del, ki naj bi jih opravil tožnik za toženo stranko.
Vendar ta del naročilnice določa samo in zgolj le opravila, ki naj bodo izvršena, pogoj za izvršitev vseh teh del pa se nahaja v načinu plačila, kjer pa je na naročilnici jasno zapisano "plačilo po ponudbi".
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30062
KZ člen 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev - razlog
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer o tem, iz katerih razlogov sodišče prve stopnje ni sledilo modifikaciji obtožbe okrožne državne tožilke na zadnji glavni obravnavi, ko obdolžencu očita, da je z obravnavanim kaznivim dejanje oškodovanki povzročil škodo v višini 70.000,00 SIT.
ZIZ člen 133, 133/3, 134, 134/2, 133, 133/3, 134, 134/2.
izvršba na plačo - končanje izvršilnega postopka - odgovornost za opuščeno odtegnitev - delodajalec - izvršba zoper delodajalca
Ob vložitvi predloga za izvršbo zoper delodajalca na podlagi 134. člena ZIZ izvršilni postopek z izvršbo na dolžnikovo plačo ni bil končan, ker upnik ni bil poplačan, izvršba pa tudi ni bila ustavljena. Zato ni bilo podlage za zavrnitev upnikovega predloga.
ZPP člen 116, 116 - 121, 116/1, 116, 116 - 121, 116/1. ZIZ člen 9, 9/3, 36, 9, 9/3, 36.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prepozen ugovor - vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Dolžnik je ugovor zoper sklep o izvršbi poslal na sodišče pet dni po izteku prekluzivnega osemdnevnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
S pritožbeno navedenimi razlogi, zaradi katerih je dolžnik vložil ugovor prepozno, ne more uspeti, saj ti razlogi ne kažejo na kakršno koli nepravilno ravnanje sodišča. S temi razlogi pa dolžnik tudi z eventuelnim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (ki pa ga tudi ni vložil) ne bi mogel uspeti, saj razlogi, ki jih navaja v pritožbi, niso opravičljivi razlogi za zamudo roka za vložitev ugovora.
Tudi le eden od staršev odgovarja za škodo, ki jo drugemu povzroči njegov otrok. Zato je možno s tožbo zahtevati povrnitev škode, le zoper enega od njiju, saj odgovarjata solidarno.
izvršilni naslov - procesna predpostavka za izvršbo
Obstoj izvršilnega naslova je glede na namen izvršilnega postopka procesna predpostavka za dovolitev izvršbe, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti.
V pritožbi upnik ostaja le pri trditvah, da predlagana vrsta začasne odredbe dožniku ne bi povzročila škode, ne da bi zaradi ugotavljanja potrebne stopnje verjetnosti svojih trditev predložil ustrezna dokazila. Zgolj vrsta predlagane začasne odredbe pa sama po sebi takšne verjetnosti ne izkazuje.
Preimenovanje tožnice v tekoči pravdi ne daje toženki pravice odkloniti soglasja za nadaljevanje postopka proti istemu subjektu, ki je samo spremenil ime, ker ne gre za subjektivno spremembo.
ZPP člen 73, 73/5, 363, 363/2, 73, 73/5, 363, 363/2.
sklep - pritožba - zavrženje pritožbe
Če zakon določa, da zoper sklep ni posebne pritožbe, pritožbeno sodišče pritožbo zavrže, čeprav je stranka vložila pritožbo v skladu z napačnim pravnim poukom, da ima pravico do pritožbe.
ZZZDR člen 58, 59, 59/1, 58, 59, 59/1. ZTLR člen 47, 47/1, 47, 47/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - obstoj premoženja
V skladu z določbo prvega odstavka 47. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) lastninska pravica preneha, če je stvar uničena. Skupno premoženje zakoncev je skupna lastnina, ta pa le ena od oblik lastninske pravice, ki kot je bilo zgoraj pojasnjeno na uničenih stvareh ne more obstajati. Glede na izrecen ugovor tožene stranke, ki je pojasnila, da od vseh predmetov, ki so predmet tožbenega zahtevka obstaja le še omara v spalnici, glede na izjavo tožeče stranke, da ne ve, -ali sporne premičnine še obstajajo, predvsem pa glede na dejstvo, da je življenjska skupnost pravdnih strank prenehala v letu 1984, torej pred 15 leti, da so bile najnovejše od spornih premičnin kupljene v letu 1981, torej pred 18 leti, nekatere pa celo pred 20 leti ter da velik del teh premičnin predstavlja izrazito potrošne predmete, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi lahko ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku, ugotoviti ali premičnine še obstajajo, oziroma bi to morala dokazati tožeča stranka.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega razloga iz 1. odst. 55. čl.
ZIZ. Mednje tako ne spada možnost, da upnik ne bo v celoti poplačan v izvršilnem postopku, na kar opozarja dolžnik. Trditve, da so bile nepremičnine, katerih prodajo v izvršilnem postopku predlaga upnik, prodane posameznim individualnim kupcem, pa so presplošne in nedokazane, zato jih niti ni moč preizkusiti. Sicer pa tudi ta trditev ni ugovorni razlog. Po določbi 1. odst. 64. člena ZIZ lahko tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tako pravico ima torej tretja oseba, ne pa dolžnik.
ZTLR člen 13, 13/2, 18, 18/2, 13, 13/2, 18, 18/2. ZIZ člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.
izvršba na nepremičnine - vsebina predloga za izvršbo - dokaz o dolžnikovi lastnini
Predloga za izvršbo ni mogoče zavreči, če je dolžnik vpisan v zemljiški knjigi na nedoločenem deležu, pa ni jasno, ali gre za skupne lastnike ali za solastnike. Ker vprašanje skupne lastnine ali solastnine v konkretnem primeru ni rešeno, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo preuranjeno zavrglo, kajti če gre za solastnike je izvršba možna na polovični delež, če pa gre za skupne lastnike pa bo treba izvesti postopek na primer po 57. členu ZZZDR, če gre za zakonca, oziroma po določbah 5. in 6. odstavka 168. člena ZIZ.
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče s pritožbo izpodbijati iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti. Stranka pa tega ni izkazala.
Upnik je pravočasno plačal sodno takso in o tem tudi predložil sodišču dokaz, zato ni bilo podlage za izdajo sklepa, s katerim je predlog za izvršbo štet za umaknjen.