sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega razloga iz 1. odst. 55. čl.
ZIZ. Mednje tako ne spada možnost, da upnik ne bo v celoti poplačan v izvršilnem postopku, na kar opozarja dolžnik. Trditve, da so bile nepremičnine, katerih prodajo v izvršilnem postopku predlaga upnik, prodane posameznim individualnim kupcem, pa so presplošne in nedokazane, zato jih niti ni moč preizkusiti. Sicer pa tudi ta trditev ni ugovorni razlog. Po določbi 1. odst. 64. člena ZIZ lahko tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tako pravico ima torej tretja oseba, ne pa dolžnik.
ZPP člen 73, 73/5, 363, 363/2, 73, 73/5, 363, 363/2.
sklep - pritožba - zavrženje pritožbe
Če zakon določa, da zoper sklep ni posebne pritožbe, pritožbeno sodišče pritožbo zavrže, čeprav je stranka vložila pritožbo v skladu z napačnim pravnim poukom, da ima pravico do pritožbe.
ZZZDR člen 58, 59, 59/1, 58, 59, 59/1. ZTLR člen 47, 47/1, 47, 47/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - obstoj premoženja
V skladu z določbo prvega odstavka 47. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) lastninska pravica preneha, če je stvar uničena. Skupno premoženje zakoncev je skupna lastnina, ta pa le ena od oblik lastninske pravice, ki kot je bilo zgoraj pojasnjeno na uničenih stvareh ne more obstajati. Glede na izrecen ugovor tožene stranke, ki je pojasnila, da od vseh predmetov, ki so predmet tožbenega zahtevka obstaja le še omara v spalnici, glede na izjavo tožeče stranke, da ne ve, -ali sporne premičnine še obstajajo, predvsem pa glede na dejstvo, da je življenjska skupnost pravdnih strank prenehala v letu 1984, torej pred 15 leti, da so bile najnovejše od spornih premičnin kupljene v letu 1981, torej pred 18 leti, nekatere pa celo pred 20 leti ter da velik del teh premičnin predstavlja izrazito potrošne predmete, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi lahko ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku, ugotoviti ali premičnine še obstajajo, oziroma bi to morala dokazati tožeča stranka.
ZPP člen 116, 116 - 121, 116/1, 116, 116 - 121, 116/1. ZIZ člen 9, 9/3, 36, 9, 9/3, 36.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prepozen ugovor - vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Dolžnik je ugovor zoper sklep o izvršbi poslal na sodišče pet dni po izteku prekluzivnega osemdnevnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
S pritožbeno navedenimi razlogi, zaradi katerih je dolžnik vložil ugovor prepozno, ne more uspeti, saj ti razlogi ne kažejo na kakršno koli nepravilno ravnanje sodišča. S temi razlogi pa dolžnik tudi z eventuelnim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (ki pa ga tudi ni vložil) ne bi mogel uspeti, saj razlogi, ki jih navaja v pritožbi, niso opravičljivi razlogi za zamudo roka za vložitev ugovora.
ZPP člen 189, 189/1, 189, 189/1. ZIZ člen 1, 1/1, 15, 240, 1, 1/1, 15, 240.
postopek za zavarovanje terjatve - litispendenca
ZIZ ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale obstoj postopka za zavarovanje terjatve. Zato pride glede tega v poštev smiselna uporaba določb ZPP na kar napotuje 15. člen ZIZ. Za vprašanja v zvezi z obstojem postopka zavarovanja je potrebno smiselno uporabljati določbe ZPP, ki urejajo obstoj pravde (189. člen).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovor je v tolikšni meri obrazložen in s tem utemeljen, ker za trdite o cesiji ni predložen dokaz, da ga je treba vzeti za utemeljenega in zato pritožbi - ugovoru ugoditi in sklep v 2. točki razveljaviti ter poslati pristojnemu sodišču v nadaljnji postopek.
ZOR člen 312, 312/1, 312, 312/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - prenehanje terjatve - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolnjuje ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, se ob odsotnosti sporazuma med upnikom in dolžnikom, obveznosti vračunajo po tistem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Dolžnica je ob izpolnitvi jasno določila, da se znesek 17.494,00 SIT, ki ga je plačala, nanaša na terjatev upnice na podlagi sodbe P 115/97, zato dejstvo, da je upnica isti znesek upoštevala v drugi pravdni zadevi na vračunanje obveznosti ne vpliva.
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče s pritožbo izpodbijati iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti. Stranka pa tega ni izkazala.
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 192, 192/1, 187, 187/1, 192, 192/1. ZIZ člen 40, 41, 40, 41.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo - sprememba predloga za izvršbo
Upnik je vložil nov, samostojen izvršilni predlog proti drugi osebi kot solidarnemu dolžniku. Zato ni bilo podlage za zavrženje upnikovega predloga, saj ni šlo za spremembo predloga za izvršbo v smislu 187. čl. ZPP.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30062
KZ člen 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev - razlog
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer o tem, iz katerih razlogov sodišče prve stopnje ni sledilo modifikaciji obtožbe okrožne državne tožilke na zadnji glavni obravnavi, ko obdolžencu očita, da je z obravnavanim kaznivim dejanje oškodovanki povzročil škodo v višini 70.000,00 SIT.
Sklenitev izvensodne poravnave med postopkom, ki do zaključka sodnega postopka ni bila realizirana, ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka, temveč je lahko takšna poravnava pravna podlaga za odločanje o zahtevku.
V naročilnici piše "naročeno testiranje in izdaja potrdila". Gre za vsebino in obseg del, ki naj bi jih opravil tožnik za toženo stranko.
Vendar ta del naročilnice določa samo in zgolj le opravila, ki naj bodo izvršena, pogoj za izvršitev vseh teh del pa se nahaja v načinu plačila, kjer pa je na naročilnici jasno zapisano "plačilo po ponudbi".
Zdravniška komisija bi morala pri vojaškem naboru, kolikor je možnost razvoja insuficience aorte zaklopke zaradi infekta večja spričo obstoja šuma na srcu, upoštevati to dejstvo pri oceni tožnikovih sposobnosti za služenje vojaškega roka. Ker je bil tožnik spoznan za sposobnega za opravljanje vojaške službe brez omejitev, se je bil dolžan izpostaviti tudi zanj nevarnim vremenskim razmeram, v katerih ni bilo ustrezno poskrbljeno za zaščito vojakov in v katerih je prišlo do razvoja tožnikove bolezni in s tem do škode, za katero je krivdno odgovorna tožena stranka - država.
Glasovalne pravice prednostnim delnicam ni moč izključiti le z naštevanjem pravic, ki jih takšne delnice dajejo.
V konkretnem primeru je osnovni kapital tožene stranke razdeljen na delnice, ki se glasijo na 100 DEM, in delnice, ki se glasijo na 100 SIT. Izhodišče za opredelitev razmerja med navadnimi delnicami in spornimi prednostnimi delnicami zato v konkretnem primeru ne more biti njihova nominalna vrednost. Ta je v konkretnem primeru le matematično lahko skupni imenovalec vseh delnic, ki jih je tožena stranka izdala, k opredelitvi razmerij med delničarji pa ne pripomore.
Sklep skupščine delniške družbe je zaradi postopkovne napake izpodbojen le, če je ta potencialno kavzalna.
invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
1. Za presojo o pravici do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je bistveno, na kakšni podlagi je bil tožnik zavarovan ob nastanku invalidnosti. Od tega vprašanja odvisno, ali se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeri na način, določen v 131. čl. ZPIZ (zavarovanci iz 8., 9. in 10. čl.
ZPIZ) ali pa v 132. čl. ZPIZ (vsi ostali zavarovanci iz 11. do 24. čl. ZPIZ).
2. Nadomestilo se odmeri samo enkrat, saj ima značaj rente, ter ga zavarovanci obdržijo, četudi so kasneje prerazporejeni na novo drugo ustrezno delo, na katerem je lahko plača večja ali pa manjša od plače, določene s pogodbo o zaposlitvi ali prvi razporeditvi po nastanku invalidnosti na drugo ustrezno delo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Dolžnica je sicer navedla dejstvo, ki bi utegnilo preprečevati izvršbo v smislu 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (del dolga je poravnan), vendar je navedena trditev povsem nekonkretizirana, saj dolžnica sploh ne pove, kdaj, kako in kolikšen del dolga je poravnala. Poleg tega dolžnica za navedeno trditev ni priložila nikakršnega dokaza. Nadaljnje ugovorne navedbe, da dolžnica ne more plačati dolga, ker dolgujejo njej, niso ugovorni razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe v smislu 55. čl. ZIZ.
Ker sta se stranki dogovorili za obročno odplačevanje terjatve, to niso občasne terjatve in zato ne veljajo določila člena 372 ZOR o triletnem zastaralnem roku.
ZIP člen 163, 163/2, 169, 163, 163/2, 169. ZIZ člen 188, 188/2, 194, 188, 188/2, 194.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - dražba - drugi narok za prodajo nepremičnine - ustavitev izvršbe
Dne 17.6.1998 opravljeni dražbeni narok za prodajo dolžnikove nepremičnine je bil edini do sedaj opravljeni narok v obravnavani zadevi. Glede na takšno stanje sodišče ne bi smelo ustaviti izvršbe, temveč bi moralo glede na izrecno določilo 2. odst. 163. čl. ZIP (enako določa sedaj veljavni 2. odst. 188. čl. ZIZ) po uradni dolžnosti razpisati drugo dražbo.