Če tožeča stranka uveljavlja ugotovitev ničnosti pogodbe - predpogodbe, ne teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini, zato predlog za zaznambo spora v zemljiški knjigi ni utemeljen.
ZGD člen 134, 580, 580/5, 580/6, 134, 580, 580/5, 580/6.
kapitalska družba - odgovornost družbenikov
Z določbami ZGD v določenih rokih neusklajene obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini se niso preoblikovale v družbe z neomejeno odgovornostjo, temveč se je izpostavila (le) dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov oz. delničarjev. Ker pa so se morale takšne neusklajene kapitalske družbe likvidirati, je imela obravnavana določba ZGD pomen le na relativno kratko časovno obdobje. Zato je ta odgovornost družbenikov lahko bila vezana le na čas, ki ga je ZGD postavil za zadnji rok uskladitve, torej (le) za obveznosti, ki so za družbo nastale od izteka roka za uskladitev do likvidacije, oz. še 5 let po prenehanju družbe.
krivdna odgovornost - upravljalec - smučarska škoda
Pet cm novega snega še ne pomeni takih razmer na smučišču, ki bi terjale, da upravljalec smučišče zapre. Odgovornost je krivdna in je za pravilno uporabo materialnega prava treba uporabiti vse okoliščine škodnega dogodka.
Ker je nepremičnina na podlagi prostorskega plana opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, je potrebno tudi odškodnino zanjo določiti kot za nezazidano stavbno zemljišče. Glede na s prostorskim planom spremenjen status zemljišča, ga namreč ni več mogoče ocenjevati kot kmetijsko zemljišče in ugotavljati, kakšno vrednost bi to doseglo na trgu kot kmetijsko zemljišče.
izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nakup stanovanja in izterjava izvršilnih stroškov - ugovor dolžnika po izteku roka - stroški ugovornega postopka
Če je dolžnik v postopku izvršbe zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nakupa stanovanja izpolnil obveznost po izvršilnem naslovu šele tekom izvršilnega postopka in hkrati podal ugovor po izteku roka, je ta ugovor potreben in mu mora upnica povrniti stroške, nastale v zvezi z ugovorom, ki mu jih je zaradi odklonitve sprejema dolžnikove izpolnitve obveznosti - ponudbe za nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji po izvršilnem naslovu, glede katerega je tudi sodišče v izvršilnem postopku ugotovilo,da ustreza kriterijem primernega stanovanja po 5. čl. Stanovanjskega zakona, neutemeljeno povzročila. V predmetnem postopku za uveljavitev nedenarne terjatve gre namreč za specifično situacijo, kjer je za sprejem izpolnitve dolžnika potrebno aktivno ravnanje upnice, ki lahko to svojo dolžnost sprejema izpolnitve tudi neutemeljeno odlaša z uveljavljanjem ugovora neprimernosti stanovanja po kriterijih iz 5. čl. Stanovanjskega zakona (tudi v nedogled), in s tem uveljavljanje neizpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu v določenem roku in sicer povzroči izrek denarne kazni ali tudi njeno kasnejšo izvršitev po uradni dolžnosti ter ponovni izrek prestane denarne kazni oz. ponovitev postopka, katerega potek sicer natančno opisuje 226. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, vse dokler ji dolžnik pod pogoji izvršilnega naslova ne ponudi stanovanja, ki bi bilo po njenem prepričanju primerno oz. dokler seštevek denarnih kazni ne doseže zakonsko limitiranega zneska. In prav v izogib temu je dolžnik moral podati ugovor izpolnitve obveznosti po izteku roka.
Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog umaknil. Gre za situacijo, ko upnik takse sploh ne plača in ne za situacijo, ko ne predloži potrdila.
Navedba v predlogu za sodno določitev meje, da med sosednjima parcelama ni mejnikov, še ne pomeni, da meja ni sporna. Vkolikor bi bilo sodišče prve stopnje glede na tako vsebino predloga v dvomu glede obstoja tega dejstva, bi moralo ravnati v skladu s 108.členom ZPP in predlagateljico pozvati na dopolnitev predloga. Šele če ta predloga v določenem roku ne bi dopolnila, bi prišlo v poštev zavrženje predloga.
Razlog za pripor po II. odst. 307. člena ZKP je podan, če se obdolženec naklepno očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
Ker podatki spisa potrjujejo trditev v pritožbi, da je obdolženka v obeh primerih, ko se ni udeležila naroka, zaspala in na sodišče prišla z zamudo oziroma se je po telefonu opravičila, ni izkazano, da se je obdolženka naklepno in očitno izmikala postopku.
Prevzem kazenskega pregona dolžnika zoper upnico ne more pomeniti posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe. Znatnejša škoda je pravni standard, ki ga je treba definirati v vsakem konkretnem primeru. S tem v zvezi je treba oceniti, kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi se izkazalo, da izvedba izvršbe ne bi bila utemeljena, ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo, kakšno je premoženjsko stanje dolžnika in za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre.
Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno, zato okoliščine, da toženka ni edina lastnica stanovanja ter da stanovanja v spornem obdobju ni uporabljala, je ne razbremenjujejo plačila stroškov stanovanja.
Združitev zadev v skupno obravnavanje po 1. odstavku 313. člena ZPP je stvar procesnega vodstva. Sodišče se za to odloči, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški, torej iz razlogov ekonomičnosti postopka. Glede na različno dejansko in pravno podlago obeh zahtevkov razlogov ekonomičnosti ni videti. Pritožbena trditev, da bi se z združitvijo obeh zadev razčistila medsebojna razmerja med pravdnima strankama, pa ni zakonski razlog za združitev zadev po 1. odstavku 313. člena ZPP.
ZIZ člen 41, 41/3, 41, 41/3. ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 22, 24, 24/1, 25.
sporazum o krajevni pristojnosti - spor o pristojnosti
Za primer sklenjenega dogovora strank o krajevni pristojnosti ZIZ določa v tretjem odstavku 41. člena: če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.